Pravkar sem odkril vašo spletno stran, vau, res je dober in v francoščini. Čestitam, nadaljujem dobro delo. Vrnil se bom in oglaševal za vašo spletno stran.
Vzgoja otrok
Avtor teme:
Marsa
, 28. mar 2002, 01:00
#2553
alef
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 17 152
Objavljeno: 5. maj 2023, 07:37
Psihiater: Otrok se mora zavedati, da njegova dejanja nosijo posledice
https://www.24ur.com...di-pri-nas.html
https://www.24ur.com...ih-je-osem.html
https://www.24ur.com...-tozilstvo.html
https://siol.net/nov...e-lagati-605709
https://siol.net/nov...iteljico-605700
Strelski pohod mladostnika na ugledni beograjski osnovni šoli je lahko šele začetek podobnih tragedij z internetom zasvojene generacije, ki šele odrašča. Samo vprašanje časa je, kdaj se lahko kaj takšnega zgodi pri nas. To so zaskrbljujoče napovedi strokovnjakov s področja vzgoje, ki opozarjajo, da kot družba potrebujemo reset vrednot, norm in postavljanja mej. Nujno je treba ločiti med jezo in sovraštvom, je prepričan psihiater Željko Ćurić, ki pravi: "Nič ni narobe s prepovedjo, nič ni narobe z opozorilom ali kritiko, otrok se mora zavedati, da njegova dejanja nosijo posledice."
Lahko se zgodi tudi pri nas.
Lahko.
Ni vprašanje ali se bo, vprašanje je kdaj se bo.
Zgledi vlečejo.
Obdobje ko sem vzgajal otroke(dve hčeri) je že daleč za mano zato o vzgoji ni bom pametoval.
To prepuščam drugim.
Niti ne bom komentiral.
Razen - v družbi kjer se to dogaja je nekaj hudo narobe.
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#2554
alef
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 17 152
Objavljeno: 5. maj 2023, 15:28
Glede na to, kar se je danes zgodilo v Beogradu, sem se odločil, da vam zaupam našo zgodbo. Namenoma ne bom omenjal imena ljudi, ki se bodo tu našli.
Že od novembra lani pravzaprav ne živimo več normalno. Tisti, ki nas poznate, veste, kam je najin otrok hodil v šolo. Njegova učiteljica ga je že takoj na začetku šolskega leta (ne vem po kakšni logiki) vzela na "piko". Po nekaj negativnih ocenah, tako pri likovnem, matematiki, slovenščini, odbijanju točk pri pisnem ocenjevanju in še nekaj drugih nepravilnosti, sva z ženo prosila za sestanek. Na tem sestanku sva vprašala, kako naj otroku pomagava, da bo ocene popravil. Na najino začudenje, naju je skupaj s specialno pedagoginjo, dobesedno postavila pred zid, citiram: Poglejte, otrok mora razumet, znat, bit samostojen, popravljal bo ocene le, če bom jaz tega mnenja, da lahko... Če mislite, da vam bom povedala, kakšna so vprašanja in slučajno še odgovore, se motite. Napovedali sta nama še par pikrih, po mojem mnenju nista nikoli slišali za etični kodeks njunega poklica, pri tem pa je razredničarka razkazovala svojo nadmoč in se verbalno izživljala. Edino, kar je predlagala, je, naj se pri sošolcih pozanima, kaj bo spraševala. Verjetno je mislila, da nam nihče ne bo pomagal.
Prosili smo sošolčeve starše, če mu lahko pove, kaj naj se nauči za ustno ocenjevanje. Naučil se je odgovpre na vprašanja, po katerih je spraševala ostale. Ko ga je pred razredom ocenjevala, je videla, da se je fant naučil in da se je očitno obrnil na sošolce. To ji ni bilo všeč, zato mu je začela vprašanja obračati, ga spraševati nekaj čisto drugega toliko časa, da fant ni več vedel, kako mu je ime, kaj šele, da bi vedel pravilno odgovarjati. O tem načinu ocenjevanja me je isti dan obvestil sošolčev oče, ki mi je povedal, da mu je otrok rekel, da se našemu Kaju dela krivica, da je še tisto, kar je pravilno odgovoril, rekla, da ni prav, da ga je spraševala čisto druge stvari. Nekaj sošolcev se je postavilo njemu v bran, pa jih je ignorirala. Doma je sošolec povedal, da se boji, da se bo isto kdaj zgodilo tudi njemu in da ga je strah. Naj povem še, da se je par posameznikov norčevalo in ga zmerjalo z idiotom, kretenom, kar sva obvestila razredničarko in jo prosila, naj obvesti starše dveh posameznikov, naj se takšno obnašanje konča. Ker so se zbadanja nadaljevala predvidevam, da učiteljica ni reagirala in je namerno to dovoljevala. Ker se je to še nadaljevalo in je otrok hodil iz šole s solznimi očmi, sem prosil sem za pomoč prijateljico, katera mi je odprla oči.
Ni mi bilo v ponos, še manj v veselje ampak mi ni preostalo drugega, kot da sem o tem obvestil Inšpektorat za šolstvo in podal prijavo, prav tako sem prosil ravnatelja matične šole za sestanek. Na tem sestanku sem mu v pol urnem pripravljenem monologu predstavil našo težavo, ga seznanil s kršitvami in mu povedal, da sem podal prijavo.
Takrat so se pa na našo žalost, težave šele začele stopnjevati. Na dan napovedanega nadzora inšpektorice, sta tako učiteljica, kot specialna pedagoginja odšli na bolniški dopust. Ne obsojam ali namigujem, da nista bili upravičeno odsotni, je pa to zelo nenavadno. Povabljena sva bila na sestanek, na katerem seveda ni bilo učiteljice, da bi lahko predstavila svojo plat medalje, so pa prišle pomočnica ravnatelja, socialna in svetovalna delavka itd. Na tem sestanku so naju uro in pol prepričevali vse mogoče. Presenečena nad lažno solidarnostjo, govorilo se je o šumu v komunikaciji, da sva narobe razumela, da nama tega ni bilo nikoli rečeno, da je takšen način ocenjevanja, kot ga mi dva očitava, fikcija v najinih glavah. Ena delavka se je spustila celo tako daleč, da je vprašala: Kako dolgo mislita vidva še tako trmasto vztrajat pri vajinih odločitvah. Pritiski na otroka so se pa samo še nadaljevali in stopnjevali.
Učiteljica je ob polletju, baje iz osebnih razlogov, odšla poučevat na drugo šolo. Najin sin je dobil novo, prijazno in zelo odzivno učiteljico. Ampak sem mnenja, da so ji strogo naročili, da mora biti dosledna pri ocenjevanju najinega otroka.
Zdaj pa k bistvu
Najin otrok je iz dneva v dan postajal večja psihična razvalina. Vsi, ki ga poznate, veste, da je pošten, lepo vzgojen fant, totalno neproblematičen, čustven in vesel. Sistem in ljudje v tej šoli so v njem ubili vse lepe stvari le zaradi tega, ker sva opozarjala na nepravilnosti in težave, učiteljici in šoli nastavila ogledalo in ker nisva dovolila verbalnega in psihičnega nasilna nad njim. Če vam povem, da se je le doma počutil varno, kjer koli drugje npr. če smo si zaželeli pizzo, obisk trgovine ali obisk prijateljev, se je tako močno bal, da smo obiske odpovedovali, če smo želeli pizzo, smo jo naročili domov in tako dalje. Zavedati se morate, da ga je treba podpirati in mu verjeti in zaupati. Kaj bi bil epilog zgodbe, da ne bi imel podpore še doma, smo lahko priča takim žalostnim novicam, kot smo jo izvedeli danes.
V tej zgodbi ostaneš sam, saj vidiš, da imajo tudi nekateri drugi starši enake težave, a se jih bojijo izpostaviti, da se jim ne bi zgodilo ravno to, kar se je nam. Sicer ti dajo tiho potrditev, ne upajo pa povedati na glas, čeprav slišiš kar nekaj istih zgodb, ko starši več ne vedo, kako naprej.
Veliko vas je bilo, ki ste nam pomagali s pogovori, pravnimi nasveti. Ne želim vas izpostavljati, ker bi koga lahko pozabil, komu bi lahko tudi z omembo v tem mojem besedilu povzročil težave, rečem pa vam lahko le HVALA. Skratka, rešitev je bila težka in dolgotrajna, a vendar smo danes dokončno izstopili iz te šole, čeprav si tega naziva ne zasluži. Žal smo morali zamenjati tudi okolje, da bo najin otrok čim prej in čim lažje pozabil krivice, ki so se mu tu dogajale. Zavedamo se, da še ni konec, a smo z veliko truda uspeli narediti vse, da se to neha.
Kar sem napisal, je bil le delček vsega, kar se je dogajalo in če bi pisal vse, tega nihče ne bi bral. Vem pa, da bosta to prebrali obe učiteljici, ki sta najinemu otroku naredili nepopravljivo škodo. Niti svetle izjeme mogoče dveh učiteljic na tej podružnični šoli, ne moreta izbrisati tega madeža. Uspelo vam je, za kar vama čestitam, da sta moškega pri 48 letih pripeljali tako daleč, da se je v pol leta večkrat jokal in bil na robu živčnega zloma, ko je nemočno gledal svojega sina... in me ni sram to na glas priznati, ker jokati ni sramota. Sram naj bo vaju! Zavedajta se, da je karma gospa, ki se vrne in da se v tej zgodbi, ker sta obe mamici, hitro lahko znajdeta tudi vidve. In še nekaj... ni me strah ne vaju, ne vajinih somišljeniških sodelavk, ki vama držijo štango, karkoli in česarkoli. Sem pripravljen pomagati tudi tistim, ki nam niso upali stati ob strani.
Staršem pa mogoče moj nasvet: Ne iščite luči na koncu tunela z glavo v lastni zadnjici, ker je ne boste videli. Dajte glavo ven in poiščite najboljšo rešitev za svojega otroka, da se ne zgodi ravno to, kar se je danes v Beogradu.
Dobro premislite, preden obsojate otroka v stiski in njegovo družino...
Komentirajte, delite!
Na FB se je pojavilo gornje pismo.
Pretresljivo, žalosttno, polno obupa.
S sporočilom.
Izpoved starša katerega otrok je žrtev brezvestne učiteljice in sošolcev.
Oprostite, ampak ne kupim tega.
V opisu nisem videl otroka ki je žrtev ampak razvajenega mulca in, uporabil bom ameriški izraz - helicopter parent.
Da so ga "vzeli na piko"?
Kar tako, brez razloga, brez motiva?
Ne, ne verjamem.
Dobro, lahko se motim, lahko je vse res, ampak močno dvomim.
Pa tudi če je res, to ni razlog za grozo ki se je zgodila v Beogradu.
Juhant: Ne marajo ga, pa kaj. Zaščititi je treba žrtve, ne storilca.
Ravnateljica OŠ Trbovlje prejela grozilno pismo, šolo varujejo policisti
Zgledi vlečejo.
Imamo krizo vrednot in tu je treba nekaj narediti.
Ne zniževanje starostne meje za kazensko odgovornost, ne boljši nadzor in strožje omejitve pri lastništvu orožja.
Vse to je brez pomena, če ni pravih vrednot.
Zapisal sem da ne bom pametoval o vzgoji otrok, pa vseeno - pri vzgoji se vse začne in konča.
Permisivna vzgoja ne da odgovornega odraslega, to še nikomur ni uspelo.
Naj končam z besedami psihiatra Željka Ćuriča:
"Nič ni narobe s prepovedjo, nič ni narobe z opozorilom ali kritiko, otrok se mora zavedati, da njegova dejanja nosijo posledice."
Psihiater Željko Ćurić: Pri naših otrocih izobrazba in ocene niso več vrednota
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#2555
alef
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 17 152
Objavljeno: 5. maj 2023, 15:43
V Zrečah so se pojavili letaki z nevarno vsebino
https://siol.net/nov...-vsebino-605789
Namesto mojega komentarja en komentar bralca s portala Siol:
PIKNIK / 05.05.2023. OB 16:19
Dragi otroci, mladostniki... a lahko imam vsaj toliko vere v vas, da mi ni treba skrbet, da bi se kdo ubil zaradi igre in idiotizma?! Ste vsaj toliko zdravi v glavi?! Dragi odrasli, ne mešajte jabolk in ananasa, ker tole nima veze z evtanazijo. Hvala in lep dan vsem.
V mnogih komentarjih je omenjena evtanazija.
Primerjajo jo s tistim na kar napeljuje omenjena "igra".
Dokaz da je imel Einstein prav s znamenitim rekom:
"Samo dvoje je neskončno. vesolje in človeška neumnos, čeprav za tisto prvo nisem povsem prepričan"
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#2556
domoljubka
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 7 335
Objavljeno: 9. maj 2023, 09:35
Oj Alef ... ja ...
Težke zadeve se dogajajo z našo družbo ...
Vredno debate v tej prečudoviti temi, ki smo jo nekoč obiskovali ...
.... In sem prav zapogrešala vse, ki so vanjo prispevali ... 
...
... žal moram šibat naokoli ... sem precej terenska ... 
... berem pa, če "stignem" ... in se pridružim ob priliki ...
L.P.
...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)
#2557
alef
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 17 152
Objavljeno: 10. maj 2023, 05:49
Profesor opisal, kako je na fakulteti srečal študenta in njegovo mamo
https://siol.net/nov...ovo-mamo-604724
Ko starši počnejo stvari, ki bi jih morali otroci sami, jih na nezavedni ravni prisesajo na sebe, v otrocih pa se nabirata jeza in nezadovoljstvo. S tem jih oropajo dragocenih življenjskih izkušenj, s katerimi bi si zgradili samozavest, iz tega pa samo drsijo proti agresivnemu vedenju, opozarja strokovnjak za vzgojo in profesor na univerzi Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič. Tega starši ne počnejo le pri majhnih, ampak tudi pri odraslih otrocih. "Na fakulteti srečam 1,9 metra visokega fanta in zraven njegovo majhno mamico. Rečem 'Dober dan, vam lahko pomagam?' Kaj mislite, kdo spregovori? Mama. Kdo ima v rokah papirje? Mama. On samo gleda," je opisal enega takšnih dogodkov.
Poudarja, da so pogosto otroci danes tisti, ki namesto staršev postavljajo pravila in zahteve. Včasih so namreč starši nekaj rekli in so otroci to naredili, danes pa je obratno. Poleg tega meni, da se preveč pogovarjamo in razglabljamo z otroki, ali bodo nekaj naredili, "ali bodo pojedli juho in si umili zobe ali ne".
Pojasnjuje, da bi starši pri vzgoji otrok morali slediti pravilu "vse za njih in nič namesto njih", ker jih sicer oropamo dragocenih izkušenj za življenje, s katerimi bi si zgradili samozavest. "Imamo otroke, ki so 'nadarjeni' in 'geniji', pa ne znajo pri šestih letih urediti stvari na stranišču. Na taborih, ki jih vodim, je bil rekorder, ki si ni znal zavezati vezalk, star enajst let, nadarjen pa za tri stvari."
Sebastjan Kristovič: Vedemo se kot Titanik, ki se potaplja, orkester pa še naprej veselo igra
https://siol.net/nov...intervju-597348
Sebastjan Kristovič: Danes moramo postati varuhi otrokovega otroštva
https://siol.net/tre...otrostva-586853
Brez komentarja.
Če še vzgajate otroke, preberite in se zamislite.
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0
