Objavljeno: 16. november 2009, 22:12
Je pa prav zanimivo tole debatiranje o smrti, pa o navezanosti, nenavezanosti.....Me prav zanima, koliko ljudem bi blo res vseen a umrejo zdaj al čez mnogo let....Ja, vseskozi nas spremlja strah glede smrti, mene pa bolj kot smrt skrbi samo umiranje, če me razumete.Saj smo lahko nekaj pametni, ko ne vemo kako to zgleda....Pravijo, da tako umrješ kakor živiš in vam povem, da se v tem skriva resnica...Pa prehod iz telesnega stanja v neko drugo, kar nam je popolnoma neznano.Čeprav smo menda to že dajali skozi vse te reinkarnacije...strah obstaja. Če pa prav dobro pomislim....vsi dojenčki ob rojstvu jočejo, na obrazih mrtvih pa je opaziti mir, spokojnost, ........Na to temo sem prebrala na tone knjig, pa o življenju po smrti, pa o svetlobi, o vseh tistih , ki nas čakajo na drugi strani....o neki popolni in brezpogojni ljubezni, o podoživljanju svojega preteklega življenja, o učenju , o lekcijah, ki se jih bomo morali še naučiti....Veliko mojih dragih je že umrlo, in vam povem da jue z njimi umrl tudi del mene. Vsak dan se jih spominjam, jim vedno znova dopovedujem, da jih imam rada, da mi je za marsikaj žal kar sem oz. kar nisem storila zanje in se kljub bojazni pred smrtjo veselim ponovnega snidenja z njimi. Ker imam občutek, da po smrti gremo domov, v naš onostranski dom....
