Uporaba računalnika - programi za pomoč čebelarje
Avtor teme:
Valter
, 4. dec 2003, 12:06
#101
Objavljeno: 14. maj 2005, 18:35
sm biu mal v dilemi kam postavt vprashanje....pa bo tole tulke chist v redu....namrech:
zanima me; nekje sem slishal, da chebele komunicirajo med sabo na visokih frekvencah; na kakshni frekvenci jim to dogaja
povod za tole je pa sila preprost, namrech:
glede na dogajanje raznih OPENAIRPARTY-jev....koliko so motechi za chebele
zlomk
tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra
#102
Objavljeno: 19. maj 2005, 09:51
<{POST_SNAPBACK}>
sm biu mal v dilemi kam postavt vprashanje....pa bo tole tulke chist v redu....namrech:
zanima me; nekje sem slishal, da chebele komunicirajo med sabo na visokih frekvencah; na kakshni frekvenci jim to dogaja
povod za tole je pa sila preprost, namrech:
glede na dogajanje raznih OPENAIRPARTY-jev....koliko so motechi za chebele
zlomk
kokr js vem, čebele komunicirajo po svetlobi,vonju in po vibracijah.. tko da moteče tuki za čebele so mogoče samo vibracije teh "openAIRparty-jev"
po svetlobi oz. kotu sončnih žarkov si določajo smer, po vibraciji pa ples
za vonj pa nevem točno...
no nej pove kak ,ki to res dobro ve, mislm pa da se nism kej dost zmotu
lp
honor and respect
#103
Objavljeno: 19. maj 2005, 11:23
thx
zlomk
tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra
#104
Objavljeno: 20. maj 2005, 12:54
Priklopis mikrovalovni oddajnik, pa ti padajo propolisi z neba.....
Natrix
IX. "LUX PERPETUA"
SI HA de ser condición de mi dicha el olvido
de ti, quiero estar triste siempre (como he vivido).
Prefiero la existencia más árida y doliente
al innoble consuelo de olvidar a mi ausente.
Por lo demás, ¡qué tengo sin ti de cosa propia,
que me halague o sonría en esta clara inopia,
ni qué luz en mis noches me quedará si pierdo
también la lamparita cordial de tu recuerdo!
2 de octubre de 1912
IX. "LUX PERPETUA"
SI HA de ser condición de mi dicha el olvido
de ti, quiero estar triste siempre (como he vivido).
Prefiero la existencia más árida y doliente
al innoble consuelo de olvidar a mi ausente.
Por lo demás, ¡qué tengo sin ti de cosa propia,
que me halague o sonría en esta clara inopia,
ni qué luz en mis noches me quedará si pierdo
también la lamparita cordial de tu recuerdo!
2 de octubre de 1912
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0