a ste to vedeli?!
O škodljivosti sedečega iztrebljanja
Iztrebljanje smo vajeni skrivati nekam na stran, na stran-išče, da bi neugledni zvoki in vonjave ostali karseda neopaženi. Zanimivo je, da tako rekoč nimamo nezaznamovane besede za to vsakdanje dejanje, ki ne bi bila bodisi klinična, otroška ali vulgarna. Toda pustimo zdaj besede, oglejmo si končno, kaj je torej tako problematičnega pri sedečem opravljanju potrebe.
KOT KRALJ NA PRESTOLU ...
Stolu podobne straniščne školjke, kakršne uporabljamo danes, so se razvile pred manj kot dvestotimi leti. Izumitelja naj bi bila neki mizar in vodovodni instalater iz Anglije, ki seveda nista poznala človeške fiziologije, namestila pa sta jih v nekatere od prvih stavb, ki so imele hišna stranišča. "Porcelanski prestol" so kmalu začeli oponašati tudi drugi, saj se jim je sedeči položaj zdel plemenitejši in s tem primernejši za aristokracijo.
Če so britanski plemiči s kraljico Viktorijo na čelu opravljali potrebo sede, preostali svet seveda ni smel zaostajati. Sedeče iztrebljanje je postalo simbol civiliziranosti, nekatere neželene učinke pa so prvi sedeči "kakači" odpravljali s pručkami, s katerimi so se postavili v polčepeč položaj. Sčasoma je bilo tudi to pozabljeno in tako se danes tako rekoč ne znamo več prazniti drugače kot sede.
... ALI TRPIN NA MUČILNI NAPRAVI
Še nekaj je, na kar dandanes niti ne pomislimo: da bi sedeče praznjenje črevesja utegnilo imeti zahrbtne posledice. Zahrbtne zato, ker se kopičijo počasi, a zanesljivo in temeljito. Z njim povzročamo oziroma poglabljamo številne nadležne zdravstvene težave, ki pestijo večino starejših prebivalcev razvitih držav. Več kot 70 odstotkov preostalega sveta nima teh težav ali pa so pri njih zelo redke. Različnih oblik vnetij debelega črevesja, na primer, v deželah tretjega sveta, kjer opravljajo veliko potrebo čepe, sploh ne poznajo, čeprav imajo v posameznih državah zelo različne prehrambne navade. To priča o nedvomnem vplivu položaja pri iztrebljanju na razvoj teh bolezni.
V čepečem položaju se danka izravna, zaklopka na koncu tankega črevesa se zapre, črevesje pa je dodatno podprto z bedri in spodbujeno z ritmičnim menjavanjem pritiska zraka v pljučih. To pomeni, da nam čepe ni treba stokati, zadrževati zrak in blato na silo iztiskati iz danke z manevrom valsalva. Ta izraz dobro poznajo potapljači, ki ob zaprtih ustih in nosu s "pihanjem" izenačujejo pritisk. Pri veliki potrebi ta manever spremljamo z močnim napenjanjem trebušnih in medeničnih mišic.
Pri iztrebljanju v sedečem položaju ostane mišica puborectalis, ki pomaga zadrževati blato, napeta, danka pa se ne izravna, zato se črevo nikoli povsem ne izprazni (80 odstotkov primerov raka debelega črevesa se razvije na mestih, kjer tako zastaja blato). Na drugem koncu ostane zapiralka med tankim in debelim črevesom odprta in v povezavi z naprezanjem, ki spremlja sedeče iztrebljanje, dopušča vdor blata v tanko črevo; tako lahko pride do okužbe tankega črevesa s fekalnimi bakterijami in strupi ter posledično njihovega vdora v krvni obtok.
Sedeče praznjenje ne spodbuja črevesne peristaltike; to utegne pripeljati do zaprtja, nerednega praznjenja črevesa in podobnih težav.
Valsalva manever je povezan z razvojem divertikuloze, svojevrstne oblike kile, ki nastane po dolgih letih naprezanja; pogosta je pri ljudeh, starejših od šestdeset let. Zunanja stran črevesa se pretrga, notranja, mukozna stran pa pri razpoki nabrekne podobno kot zračnica na mestu, kjer je plašč dotrajan. Divertikuloza se najpogosteje pojavlja na koncu debelega črevesa, malo pred rektumom.
Naslednja težava, povezana z manevrom valsalva, je povečanje tlaka v prsnem košu, ki ovira vračanje venozne krvi v srce. Pri zdravem človeku kardiovaskularni sistem vzdrži ta povratni tlak, pri okrnjenem sistemu bolnega človeka pa utegne v lažjih primerih priti do omotičnosti, v skrajnih pa do infarkta ali celo smrti.
Nosečnice naj bi se čimbolj izogibale manevru valsalva, ker povzroča velik pritisk na maternico. Torej je zanje bolj kot za kogarkoli zaželeno čepeče praznjenje črevesja. Mimogrede: čepenje je tudi naraven položaj za porod. Številne težave, ki spremljajo porod, in trajne okvare, ki nastanejo med njim, so povezane z nenaravnim (pol)ležečim položajem.
Hemoroidi so težava polovice prebivalstva razvitih držav, starejših od štirideset let. Izidi raziskav izraelskega zdravnika dr. Berka Sikorova so pokazali, da čepeč položaj pri iztrebljanju pojavljanje hemoroidov znatno omeji ali povsem odpravi. Od dvajsetih bolnikov, ki hemoroidov niso mogli odpraviti z običajnim zdravljenjem, jih je osemnajst poročalo o znatnem izboljšanju stanja že po nekaj dneh ali najpozneje nekaj mesecih čepečega iztrebljanja. Po 30 mesecih se simptomi niso povrnili.
Poleg vsega naštetega je sedenje med iztrebljanjem povezano še z motnjami pri delovanju prostate, inkontinenco oziroma nezmožnostjo zadrževanja urina in/ali blata, s težavami, ki spremljajo nosečnost in porod, z debelostjo ...
KAJ STORITI?
Čepenje se nam zdi naporno in okorno. Ampak ker je neizpodbitno najnaravnejši položaj za opravljanje velike potrebe in ker si s sedenjem na školjki počasi, a zanesljivo spodkopavamo zdravje, je sprememba straniščnih navad več kot zaželena.
1. Naučite se čepeti in ustrezno dihati
Naredite naslednjo vajo: počepnite tako, da so podplati v celoti na tleh, kolena pa pomaknjena proti pazduham. Če vas vleče preveč nazaj, se rahlo naslonite na steno, podložite nekaj pod pete ali stojte na nagnjeni podlagi. Globoko preponsko vdihnite (s trebuhom) in brez naprezanja (vsega, razen grla) zadržujte zrak, kolikor dolgo lahko brez večjega napora. Opazujte, kaj se dogaja v trebuhu. Včasih zadostuje že en sam tak vdih, da sprožite iztrebljanje. Če ne, močno izdihnite, povlecite trebuh navznoter in zadržite prazna pljuča, kolikor dolgo lahko brez napora. Potem spet preponsko vdihnite in zadržite zrak itd.
Če to vajo delate zunaj stranišča, poskrbite, da bo stranišče prosto, saj je zelo verjetno, da vas bo najpozneje po štirih, petih vdihih pognalo. Navadite se večkrat tako opravljati veliko potrebo. Blato boste iztisnili izključno z dihanjem, brez vsakega napenjanja trebušnih in medeničnih mišic.
S tem dosežete isto, kot s pravilnim iztiskanjem gorčice iz tube: odprete zamašek in tubo pritiskate pri koncu. Pritisk se prenese čez vso tubo in gorčica steče skozi odprtino. Pri sedečem iztrebljanju je podobno, kot če bi samo napol odprli zamašek, prijeli tubo v pest in jo brez razporejanja pritiska močno stisnili. Gorčica se bo pri navojih zamaška resda cedila ven, toda tuba se bo zaradi pretiranega pritiska deformirala, in nastale bodo razpoke, pri katerih se bo gorčica cedila tudi tam, kjer ni treba.
2. Naučite se čepeti na robu školjke
Če nimate težav s čepenjem na tleh, se lahko poskusite navaditi počepniti na rob školjke. Ker so takšne školjke povsod, je to najbolj univerzalna rešitev.
Naprej s pritiskom rok temeljito preverite, ali je dobro pritrjena k tlom; če ni, bi jo utegnili prekucniti in zlomiti. Z rokami preverite še stabilnost deske in se glede na to odločite, ali boste čepeli na deski ali na odkriti školjki. Od tu naprej je potrebno le malce spretnosti in vaje: pri plezanju na školjko se lahko oprete na kad, umivalnik, pralni stroj, lahko si v kopalnico prinesete stol. Pazite le, da na školjko pritiskate v enakomernem ravnovesju, da ne boste postopoma zrahljali vijakov, ki jo pritrjujejo k tlom.
To najlažje storite takole: sedite na školjko in se malo za svojim bokom z desno roko oprite na zadnji del školjke. Nekoliko se privzdignite, da težo povsem prenesete na noge; desna roka naj ostane na školjki. Dvignite levo nogo in jo postavite na sprednji levi del školjke. Počasi in enakomerno prenesite težo z desne noge na levo nogo in desno roko. Dvignite desno nogo in jo postavite na sprednji desni del školjke. Prenesite težo z desne roke na desno nogo. Seveda lahko levo in desno zamenjate, kakor vam bolj ustreza. In ne pozabite na samem začetku spustiti hlače.
3. Priskrbite ali izdelajte si pripomočke za lažje čepenje
Če ne morete čepeti na školjki, si lahko omislite kak pripomoček za oporo. Na svetovnem spletu predstavljajo kar nekaj patentov za lažje čepenje na klasičnih školjkah: pručke z ročaji, polkrožna stojala, ki objamejo školjko, ipd. Najboljša rešitev se mi je zdela zložljiva mizica (izdelek se imenuje Nature's Platform), ki je za nekaj centimetrov višja od školjke in ima na sredini luknjo. Na to mizico ni težko počepniti, poleg tega je rahlo nagnjena naprej, zato je čepenje lažje.
POSTOPNA PRIPRAVA
Omenjeni nasveti so namenjeni vsem, ki imajo dovolj gibčna kolena in kolke, da se lahko brez težav postavijo v čepeč položaj. Tudi nekateri bolni, starejši ali debelejši ljudje, ki v tem trenutku ne morejo počepniti, lahko s postopno vadbo to dosežejo. V primeru resnejših bolezni in okvar se prej vsekakor posvetujte z zdravnikom ali fizioterapevtom (da vas ne bodo čudno gledali, jim pokažite članek). Vsi drugi boste imeli od pet minut čepenja na dan samo koristi.
ČARPBNE PALIČIČE NI!
Seveda sprememba položaja pri iztrebljanju ni čarobna paličica, s katero boste odpravili vse svoje težave. Za zdravje črevesja in posledično vsega telesa je priporočljivo skrbeti celostno, z zdravim življenjskim slogom: s primerno prehrano (več vlaknin, manj rafiniranih živil), občasnim postenjem, kakovostno pitno vodo in zrakom, omejevanjem razvad (kajenja, pitja, prigrizkov), redno vadbo, mirnim počitkom & Vsak tak drobec prispeva k izboljšanju ali poslabšanju celotnega stanja organizma.
Upam si trditi, da je pravilno iztrebljanje ključno za ohranjanje zdravja vse do starih let in preprečevanje razvoja številnih bolezni iz skupine tako imenovanih počasnih ubijalcev. Posledice sedečega opravljanja potrebe postanejo opazna težava večinoma šele po štiridesetem, petdesetem letu, ko je kumulativni učinek vseh majhnih vplivov dovolj velik.
DRUGE KORISTNE NAVADE
Posebej bom poudaril nekaj koristnih navad, ki so tesno povezane z iztrebljanjem. Če se vam bodo nekatere zdele radikalne, vedite, da težava ni v njih, marveč v naši vzgoji, z njo povezanimi predsodki in seveda naši lenobi.
- Po veliki potrebi je bolje, če zadnjika ne brišete s papirjem, ampak ga umijete s hladno do mlačno vodo; poleg zdravstvenih so v tem tudi higienske in ekološke prednosti.
- Za moške je dobro tudi malo potrebo opravljati čepe in ne stoje; s tem pomagate mehurju ter prostati (in še gospodinje bodo presrečne, ker okoli školjke ne bo poškropljeno z urinom).
- Po obilnejšem obroku je dobro za deset minut leči na levi bok in se nato odpraviti na najmanj desetminuten sprehod.
- Telo je koristno večkrat na teden za nekaj minut "pretresti"; plešite, igrajte se ali se posvetite kateremukoli športu, pri katerem se tudi skaklja ali skače (zelo uporaben je trampolin tudi za starejše ljudi). Če redno hodite na sprehode, jim dodajte vsaj nekaj korakov teka ali poskokov, kolikor vam dopušča telesna pripravljenost.
- Navadite se občasno postiti; to je najboljše zdravilo za številne bolezni, saj jih ima veliko korenine v "zapacanem" črevesu, zlasti debelem. Takoj ko se vas začne lotevati prehlad, samo nehajte jesti, dokler simptomi ne izginejo (dovolj je dan ali dva); vse prepogosto za tovrstne težave krivite viruse in bakterije, dejansko pa ste edini krivci sami, ker organizem preobremenjujete s hrano.
- Dan je dobro začeti s kozarcem mlačne blage slanice (po možnosti pripravljene s himalajsko soljo); če je v danki kaj blata, vas bo v normalnih okoliščinah kmalu pognalo. Tako se boste že na začetku dneva olajšali ne ravno nedolžnega bremena.
Nikola Petrovič