Res, odpuščanje je temeljnega pomena, da lahko gradimo na poti svoje duhovnosti.
In memoriam
#26
Objavljeno: 27. januar 2004, 11:34
Helena
#27
Objavljeno: 27. januar 2004, 18:31
#28
Objavljeno: 27. januar 2004, 19:11
....tega pa še nisem slišal........pa se mi zdi, da včasih velja tudi zame .....s poudarkom na včasihMarsikdo misli, da ima dobro srce, a ima v resnici samo slabe zivce.
(pozabila avtorja, tale rek sva imela v enem od koledarckov).
Vcasih velja tole tudi zame.
K. Čapek
#29
Objavljeno: 28. januar 2004, 02:31
Izven teme sori...
V bistvu se me smrti dotaknejo v določenem hipu. Tako...gledam pač..kot nekaj neizogibnega. Mogoče zato, ker skoraj vsi meni ljubi so živi. Skoraj.
Ampak je tam nekje črna luknja in enkrat že pisala vanjo. Čeprav obljube ne izpolnila. Ne vem zakaj ne. Drži pa tole.
Izjočite vse neizjokane solze..ker jih je vedno več. In se bojim, če bom začela jokat, da zlepa ne bom nehala. In pogrešam res. Drobne stvari..se v mislih pogovarjam. Včasih čutim navzočnost...
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#30
Objavljeno: 28. januar 2004, 12:42
#31
Objavljeno: 28. januar 2004, 12:46
Nekateri pa so imeli ze vseskozi nekaksen... 'tak sij'... da mi je bilo kar nekako jasno - me sploh ni presenetilo, recimo (nekateri so npr. umrli od overdose-a), zalostna pa sem (pa tudi nekoliko jezna) zaradi tistih, ki so naredili samomor.
Picasso
#32
Objavljeno: 28. januar 2004, 13:21
S.......še vedno si živa v mojih mislih..... .....in še vedno sem besen, da si dovolila, da odideš na tak način........in da toliko fajn ljudi iz takšnega ali drugačnega razloga veliko prehitro odide.......
K. Čapek
#33
Objavljeno: 28. januar 2004, 13:26
#34
Objavljeno: 28. januar 2004, 13:30
K. Čapek
#35
Objavljeno: 9. februar 2004, 18:15
danes bi James Dean in ti praznovala. Tvoj bi bil 39. rojstni dan.
Ponosen na to, da si Vodnar, da si poseben, nekaj extra.
Lepo nama je bilo. Danes si spet tu z mano.
Spomin zaživi in slike se vrtijo pred mano pa to želim ali ne...
Odštekan čas debat, prepirov, smeha, vsega...
Toti tvoj žlehtni nasmeh slišim. Tvoje Doorse, Rollinge...
Če bi se danes srečala...še vedno bi klepetala kot da niso
vmes minila leta, to vem. In vem, da se bova ponovno srečala.
Vem, kako me boš imenoval in ti veš, kako bom jaz tebe
in oči se bodo malo zaiskrile
Seveda si za vedno poseben v naših spominih ostal,
rada te imam
Stanka
Imejte se radi med seboj, vedno!
live well, laugh often, love much (as you've never been hurt!)
#36
Objavljeno: 17. februar 2004, 11:31
Zbogom in vedi, da kadar se dobimo pri Zdenetu, tvoj duša ostaja v naši sredi!
#37
Objavljeno: 2. marec 2004, 17:47
da si moj angelček, pa vem, da me čuvaš...
Mami moja, pogrešam te!
#38
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:02
Tako zalostna si 'slisati'...
Lepo, ko si tole se tukaj ubesedila!
Zelim ti cimvec angelskih napotkov in zascite s strani tvoje mami, ki te ziher cuva zgoraj.
Picasso
#39
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:05
V zadnjem casu sem se zelo velikokrat spomnila (s posebno lepim obcutkom) na Roka Petrovica.
Blazno super clovek, sportnik in osebnost.
Ogromnokrat se spominm nanj, pa ceprav se je najina pot sekala samo dvakrat.
Lepo se je spominjati ljudi s tako prijetno in pozitivno energijo.
Picasso
#40
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:15
hmmm marsa.....a je kdo kje k ni najin skupni znanc
ja...rok je biu fejst dec...
smo skupi tauhal...pa njegova mama me je likovni uchila (ona je pa chist KULSKA, sej zato je verjetn tut rok biu takshn )
666 -ou....tralala
#41
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:21
Cisto ga imam tule pred sabo.
Aja, saj res!!!! Nisem ga samo dvakrat videla, kar mravljinci mi grejo, kako sem lahko 'pozabila', seveda, sanjala sem ga tudi, torej sva se srecala tudi v sanjah.
Zanimivo je bilo to, ker je bilo natancno tako kot v sanjah, samo da ni bilo pri meni doma.
Aja, in kaj je fino? Ko sem tak nakladac, da imam vedno potem price tudi...
(npr. ko povem, da sem sanjala R.P., kako to in ono - in potem se zgodi oz. ko se srecam ali kaj takega... in ko recem, to sem sanjala, vsi recejo, saj res. ).
Picasso
#42
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:33
aja
rokovi mami ime ZDENKA...se aktivno ukvarja z jogo
zhenska mora bit zhe jako precej v letih,
zgleda pa k bi jih mela 35
666 -ou....tralala
#43
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:38
Ce sklepam familiarno, po Roku, potem se itak sploh strinjam.
Rok - tak ceden tipcek, tedaj je ravno bil v vrhuncu, zmagoval, a preprost, vecni mladenic, zelo dostopen in pozoren, res, v samih superlativih ga lahko opisem... umrl pa je sicer v cudnih okolicinah, a z nasmehom na obrazu.
To je bilo tam nekje v blizini, kjer sem jaz nekoc slisala kita (nekje sem pravila)... pa sem se tudi nanj spomnila - in ko sem prisla z morja, sem pri frendici odprla revijo in notri obsezen prispevek o Roku in vse tole notri... odstekano... ker je bilo ravno v tem casu.
Ja, starsi so ziher bili kul, ker je imel vrednote razvite mocno, pa tudi se spomnim, ko sem kje kaj zasledila in tko, da mi je vedno vtis bil pozitiven.
Picasso
#44 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 2. marec 2004, 19:47
Naslov teme, ki me je asociral na "očeta". Človeka, ki me je spočel. In me spreleti...zakaj asociacija nanj, ko je še živ (kot mi je znano).
Mogoče zato, ker je zame - v moji duši - mrtev.
Ker mu ničesar nisem mogla reči, ne odpustiti, ne.... NIČ.
Nikoli me ni priznal (razen na sodišču) in vsak moj poizkus je že v kali ubil...
Iščem besede, ki bi mu jih rekla...sedaj...pa jih ni.
Nekje živi sam...., brez družine..."edina sem mu"...pa vendar, nikoli ni poiskal poti do mene...
Popolnoma ravnodušna sem, ko pomislim nanj....
Nekoč bom mogoče prižgala svečko na njegovem grobu in mu zaželela v prihodnjem življenju otroka, ki ga bo hotel objeti...
#45
Objavljeno: 2. marec 2004, 20:02
...Popolnoma ravnodušna sem, ko pomislim nanj....
Sanjalica - zelo zelo podobno sem jaz govorila prej.
Sory - nic nocem s tem, nikakor ne soliti pameti ali kaj podobnega... samo sem navezala... ker je res.
Ko je pa umrl, me je pa celo presenetilo, ker sem dejansko jokala malo in bila zalostna.
Pa nekako bolj v egoisticnem smislu, kot kaj jaz, ko sem se spomnila nase, kot na majhno puncko, ki sem ga mesece cakala na oknu, ces, da bo prisel... In zelo necastno je pravzaprav ravnal...
A vseeno...
Picasso
#46 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 2. marec 2004, 20:12
Moj mi te "pravice" ni dal. Niti za uro, dve...
Poznam ga...kot tujca (nepoznanega Človeka na cesti), ki pa mi je dal verjetno tudi precej lastnosti...
#47
Objavljeno: 2. marec 2004, 20:14
Kar sem hotla... Pa nekaj je zelo pomembno za moj vtis - vedno je bil dobre volje, tako nekako hudomusen, pa na spidu, skoz zur... Mi je dal to neko... ljubezen do lajfa, pa da cez meje se lahko seze.
p.s. celo tistole 'necastno'... ko bi morda kdo utegnil pomisliti, da bogve kaj... pravzaprav pa seveda ni bilo nic tako strasnega... gre le za to, da imam visoke standarde... sicer pa je bil pac clovek, ki je tako hrepenel po vsem mogocem, da bi ga to (zivljenje v tem okolju in zal v tej druzini) ubijalo, pa se je posluzil pac prirocnih fint... Ce gledamo nekoliko bolj lezerno in z njegovega zornega kota...
Poleg tega pa je samo do nas, naju z mamo, 'ravnal' takole - sicer si se nanj lahko zanesel, pravzaprav so ga imeli ful radi ljudje - zaradi pripravljenosti pomoci, inteligence (govoril je skoraj 10 jezikov, sele na pogrebu sem izvedela, da je bil pa tudi profesor francoscine - ker je studiral raznorazne stvari, pa nisem vedela, da se je kasneje se izpopolnjeval oz. nadaljeval studij) in duhovitosti... To je bila skoz akcija, zur, smeh.
To je vseeno dobra dota, pravzaprav.
Picasso
#48
Objavljeno: 4. marec 2004, 14:12
Bil sem... zdaj sem,
nov in svež,
se učim in upam,
da pride dan,
ko okoli vratu ti priznanje dam.
Sem slutil a ne znal,
da v kriku globine
bi luč ti prižgal.
Na poti učenja
polagam ti misel,
razgrne ti mit,
tvojo lastno bit.
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#49
Objavljeno: 9. marec 2004, 23:36
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#50
Objavljeno: 1. maj 2004, 17:18
Danes mineva 10 let od smrti Ayrtona Senne
In z njegovim odhodom je formula 1 izgubila še tisto malo romantike, ki jo je imela do tedaj...
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0