Se popolnoma strinjam.Jaz pa sem za delavnice tudi že plačal in mi ni žal niti enega tolarja, ki sem ga namenil za to.
Problem ni v denarju samem, ampak v našem odnosu do denarja. Skozi zgodovino je denar postal tabu, v naših glavah se je vkoreninilo prepričanje, da je to nekaj slabega... Podobno kot seks, samo, da je naša družba začela razreševati te probleme s seksom že kakšne pol stoletja nazaj, z denarjem se je pa šele sedaj začelo premikati.
Treba je spremeniti naš odnos do denarja. Če imaš rad denar, ima tudi denar rad tebe in te ne zapusti.
Pa ne samo z njegovimi komentarji tudi s komentarji Muca Muc in ostalimi.
Človek, ki ti računa storitev je svobodno bitje, ki nekako zna ali ne zna postaviti cene, če te poskuša izkoristiti, ni si na slabšem samo ti, ampak tudi on, kajti kdor je na poziciji, da lahko pomaga drugim je veliko bolj odgovoren, kot kak drugi, in kdor se igra z naivnostjo ljudi, ta bo tako in tako plačal, pa kdaj drugič.
Mi, ki storitev plačamo, smo se kot odrasli odločili, da si bomo nekaj privoščili, oziroma nekaj naredili zase. Že samo ta odločitev je zdravilna, kaj šele ostalo.
Sama sem zelo varčna, toda vse kar sem do sedaj plačala in je bilo vezano na duhovnost, od knjig, do reikija ... vse me je obogatilo in sem hvaležna in mogoče če ne bi plačala tega ne bi niti znala pravilno ceniti. S tem sem pokazala, da cenim sebe in da cenim, to kar sprejemam in to je veliko. Po moje je življenju pomembno zakaj počnemo kar počnemo. Denar sam po sebi ni problematičen, če ga mi ne nardimo problema. Dokler se zavedaš, da je to le sredstvo izmenjave ni noben problem. Ko pa na denar ne gledaš realno in ali misliš, da je denar sveta vladar, ali da so dobri lahko le revni ljudje... potem si zgrešil.
Poleg tega pa bi še to rekla, ker smo si različni in ker se ne cenimo vi enako in našega dela, je seveda zaradi velike konkurence tudi nihanje v ceni. In človek lahko plač storitev glede na njegovo sposobnost plačevanja.
Vse dobro,
Mihela.