Jok
#1 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:06
.... ker se mi dogaja...da ne jočem, ampak da sedim, premišljujem o včeraj, danes...o jutri in da solze polzijo po licih...
Ni joka, ni glasu, hlipanja...so samo solze /bolečina? žalost? nesrečnost? nemoč? ... /, ki želijo zapustiti to moje telo...
In po določenem času - čiščenju - občutim...olajšanje.
Kot da bi dež spral ozračje...
Kako se očistite vi?
#2
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:13
#3 Gost_sstane_*
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:16
Krokodilove solzeEni bi jokali...pa ne morejo...
#4
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:17
Picasso
#5
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:18
Picasso
#6 Gost_sstane_*
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:23
#7
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:25
Lepo, ce lahko joces.
Ker kolikor vem, naj bi jokal v pravem pomenu besede samo clovek...pa krokodili, jasno, samo ocitno se ti ne vsi.
#8
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:32
#9
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:42
Eni bi jokali...pa ne morejo...
#10 Gost_sstane_*
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:47
Kako se pa solzi reče v zahodnih jezikih
#11
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:50
anglesko: tear (crocodile tears )
#12
Objavljeno: 9. maj 2004, 20:57
Ampak tudi, ce se spravim v taksno stanje, nekako da privede do 'olajsanja', kot pravis, sanjalica; tedaj potem nekako jocem 'za vse nazaj'...
Menim, da je kul jokat...
Ko pravim, da ne ali redko jocem, to ni zato, ker bi se tako zadrzevala, pac pa ker sem redko tako zalostna oz. se redko prepuscam tem stanjem.
Picasso
#13
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:01
Mam tud rada take frende, da se skup krohotamo do solz absurdnim foram, pa da se zjočemo kr tk...Jokam tud na javnih mestih, ne sam v blazino in noben mi tega ne bo prepovedu in noben ne bo od mene zahtevu naj se sam smejem...Sm pač mavričen človek...
Pa tud okol sebe ne prenašam čustveno otopelih in apatičnih ljudi...
Ne vem, zakaj se ljudje več ne jokamo in smejemo od srca...
In ko se enkrat pošten zjokaš, maš tak lep obraz pa oči se ti svetjo...
Sm vidla že psičko, ki je jokala, ko so ji mladiča vzel...
=
Dear Human,
You've got it all wrong. You didn't come here to master unconditional love. That is where you came from and that is where you will return. You came here to learn personal love. Universal love. Messy love. Sweaty love. Crazy love. Broken love. Whole love. Infused with divinity. Lived through the grace of stumbling. Demonstrated through the beauty of... messing up. Often. You didn't come here to become perfect. You already are. You came here to be gorgeously human. Flawed and fabulous. And then to rise again into remembering. (unknown)
#14
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:08
tedaj potem nekako jocem 'za vse nazaj'...
Jaaa, JOK ZA NAZAJ se zmeri prileže... Ko jokaš pol za tiste stvari, ki si že pozabu, jokaš zarad muce iz tvojga otroštva, zarad smrti stare sosede, zarad zdavno pozabljene ljubezni...
Dear Human,
You've got it all wrong. You didn't come here to master unconditional love. That is where you came from and that is where you will return. You came here to learn personal love. Universal love. Messy love. Sweaty love. Crazy love. Broken love. Whole love. Infused with divinity. Lived through the grace of stumbling. Demonstrated through the beauty of... messing up. Often. You didn't come here to become perfect. You already are. You came here to be gorgeously human. Flawed and fabulous. And then to rise again into remembering. (unknown)
#15
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:13
ne morem povedat kako mi je taka iskrenost všeč...........saj vem, da biti ali ne biti všeč u bistvu nič ne pomeni...sem sam hotla izrazitMen se pa ni sram zjokat, ker se mi tud smejat ni sram...
Mam tud rada take frende, da se skup krohotamo do solz absurdnim foram, pa da se zjočemo kr tk...Jokam tud na javnih mestih, ne sam v blazino in noben mi tega ne bo prepovedu in noben ne bo od mene zahtevu naj se sam smejem...Sm pač mavričen človek...
Pa tud okol sebe ne prenašam čustveno otopelih in apatičnih ljudi...
Ne vem, zakaj se ljudje več ne jokamo in smejemo od srca...
In ko se enkrat pošten zjokaš, maš tak lep obraz pa oči se ti svetjo...
Sm vidla že psičko, ki je jokala, ko so ji mladiča vzel...
=
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#16
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:16
Sej zakaj bi res to blo kot neki kar bi se mogu kdo sramovat? Narava je tko ustvarila taksne mojstrovine (kot je solza in nasmeh), da se jim z vso naso napredno tehnlologijo priblizati ne moremo! tako enostavno pa tako nemogoce....Men se pa ni sram zjokat, ker se mi tud smejat ni sram...
Mam tud rada take frende, da se skup krohotamo do solz absurdnim foram, pa da se zjočemo kr tk...
Ne vem, zakaj se ljudje več ne jokamo in smejemo od srca...
In ko se enkrat pošten zjokaš, maš tak lep obraz pa oči se ti svetjo...
Solze tko ustvarjajo razlicni obcutki! Obutek bremena, evforije, srece, veselja, depresije, obupa, jeze... lahk pa solze sprozi neka stvar ki ni direktno vezana na custva emmm npr: seklanje cebule!!! pa se na to so nekateri odporni
vsak, ki pa ustvarja okoli sebe ozracje nekega miru, zaupanja, upanja... ima sposobnost se iskreno nasmejat! to ni treba vadit! pride samo od sebe! itk pa zdej v tem hrupnem svetu,v vsej mnozcni poplavi ljudi, je to ze res skorajda nemogoce.... jok je pa neki drugega...: kaj si bo pa un mislil, ce me vidi jokat..., kaj bodo pa tam rekli, js sm pa ja ze tolk "odrastel (lupina ja..., znotraj....???)" da se NE SMEM jokat... .... zalostno pa resnicno...
life is a strange thing... just when you think you learned how to use it... it's gone...
#17
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:18
Sm ful vesela, da tako razmišlja več ljudi
Velik mavrice!
Dear Human,
You've got it all wrong. You didn't come here to master unconditional love. That is where you came from and that is where you will return. You came here to learn personal love. Universal love. Messy love. Sweaty love. Crazy love. Broken love. Whole love. Infused with divinity. Lived through the grace of stumbling. Demonstrated through the beauty of... messing up. Often. You didn't come here to become perfect. You already are. You came here to be gorgeously human. Flawed and fabulous. And then to rise again into remembering. (unknown)
#18
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:45
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#19
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:45
potem pa POK- akcija!!!
#20
Objavljeno: 9. maj 2004, 21:59
devica: enako! sm tud js zate da ti ni nerodn ne in ne
life is a strange thing... just when you think you learned how to use it... it's gone...
#21
Objavljeno: 9. maj 2004, 22:17
tkole ne ?haha, jaz tut jočem, ne morš verjet ha
no, ponavadi ko se krohočem k kojn
#22 Gost_sstane_*
Objavljeno: 9. maj 2004, 22:24
#23 Gost_sstane_*
Objavljeno: 9. maj 2004, 22:26
#24
Objavljeno: 9. maj 2004, 22:45
#25
Objavljeno: 10. maj 2004, 06:13
Men se pa ni sram zjokat, ker se mi tud smejat ni sram...
Mam tud rada take frende, da se skup krohotamo do solz absurdnim foram, pa da se zjočemo kr tk...Jokam tud na javnih mestih, ne sam v blazino in noben mi tega ne bo prepovedu in noben ne bo od mene zahtevu naj se sam smejem...Sm pač mavričen človek...
Pa tud okol sebe ne prenašam čustveno otopelih in apatičnih ljudi...
Ne vem, zakaj se ljudje več ne jokamo in smejemo od srca...
In ko se enkrat pošten zjokaš, maš tak lep obraz pa oči se ti svetjo...
Sm vidla že psičko, ki je jokala, ko so ji mladiča vzel...
=
Moj stari ne zna jokat...je čustveno otopel človek, ne pozna ne negativnih ne pozitivnih čustev...ampak samo čustva do imetja in denarja...pa še do lastnega ugodja...
Slej ko prej pridemo vsi v stresno ali presunljivo situacijo, kjer čustev ne moremo kontrolirat ( pa ne takrat, ko mi zmanjka kreme... )...in kdor takrat ne zmore joka, ali pa ga celo obsoja, je čustveni invalid...brez emocij...
Spremeni sebe in spremenil boš ves svet!
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0