Ampak tudi, ce se spravim v taksno stanje, nekako da privede do 'olajsanja', kot pravis, sanjalica; tedaj potem nekako jocem 'za vse nazaj'...
Sanjalica, se strinjam - jok je (lahko) za v temo 'duhovnost in osebna rast' ... ker tukaj najbrž ni mišljen tisti cmeravi, togotni jok, ko nekdo joče, ker nečesa ne dobi ali ker nekaj ni po njegovo ali ker se mu nekaj 'fržmaga', se valja v vlogi žrtve in smili sam sebi .....
Meni se dogaja, da po kakšnem spoznanju, ko se nekako preteklost zloži v eno 'sporočilo', pride do nekakšnega žalovanja, kot bi solze res odplavile tisto naplavino, ki jo je spoznanje prineslo... medtem z občutki in mislimi 'letim' čez pretekle dogodke.. eno posebno stanje.. nekako sočutje do sebe, neko poslavljanje od tiste Mateje... in to so res solze olajšanja