85 komentarjev na to temo

[Sonce33]

Pozdravljeni.

Oglašam se prvič, drugače vas pa redno berem, tako, da ste mi nekateri »prirasli« k srcu. Sprašujem vas po vaših izkušnjah glede naslednjega: Imam namreč velik problem čustvene narave zaradi preteklosti, blokade so tako močne, da ne morem normalno živeti v sedanjosti. Poskušala sem vse živo (branje knjig na to temo, pozitivne misli in vsakodnevne afirmacije, veliko hoje in teka v naravi, sproščanje v savni …) vendar mi ni kaj dosti pomagalo oz. kratkoročno je, dolgoročno me pa ubija, prišlo je že tako daleč, da se mi je pred kratkim »utrgalo«. Jutri sem naročena pri terapevtu, ker želim zadevo zbrisat oz. odstranit iz svojega življenja, tako da bom lahko živela danes-sedaj. Komaj čakam, da grem, istočasno me je strah .. … Kakšne so vaše izkušnje glede "brisanja" preteklosti?

Lep dan vsem, ki ste si vzeli čas zame.

Sonce33

[Pujsita]

Pozdravljena, Sonce 33,

en tak lep pozitiven nick si si izbrala .

Kakšnih terapevtskih izkušenj jaz osebno nimam. Sem pa tudi jaz kaj takega že doživela, kar me je v določenem trenutku v življenju prizadelo in bi vse dala, da bi to zbrisala iz življenja. Recept? Kakorkoli obrneš, se ti to je zgodilo, in kolikor se boš trudila to izbrisati iz življenja ali zavesti, zagotovo ne bo šlo. Meni tudi ni uspelo, niti nisem za kogarkoli slišala, da bi mu kaj takega uspelo.

Jaz vidim recept v tem, da si vzameš čas za zadevo, ki te obremenjuje, da jo sprejmeš kot del svojega življenja in če so s tem povezane kakšne zamere ali drugačne bolečine, da poskusiš odpustiti in sprejeti. Predvsem pa pogledati, kaj dobrega ti je ta izkušnja dala in potem pogumno naprej.

Terapevta se kar veseli, je nekdo, ki ti bo prisluhnil in verjetno poskusil opogumiti, pa verjetno dal kakšne napotke, glavno delo - postaviti se na noge, je pa na tebi.

Tole bi bilo moje mnenje, hkrati ti pa želim dobrodošlico v naši družbi .

[stankaa]

Dobrodošla Sonce 33

dobro temo si izpostavila, sama imam neke vrste izkušnje s tem in rekla bi, da na hitro izbrisano ne vem, če je ravno vredu in dobro... pri meni je to bil daljši proces in drugačno zavedanje in postavljanje vsega doživetega-bolečin, blokad, ki so me ovirale za "iti naprej" v življenju v nove okvire. V bistvu gre veliko tudi na račun mojega drugačnega pogleda na preteklo. Ne vidim več kot neg., ampak kot, češ bilo je... Težko ti to razložim, ti pošljem še en OS.

Na kakšno terapijo pa greš, če ni skrivnost?
Stanka

[žaža]

...ohoj,
jaz glede tega menim, da preteklosti se ne da zbrisat....moraš jo sprejet, taka kot je je...živiš pa itak tukaj , zdele...

brez veze, da se sekiraš ker ne bo prav nič boljše....sedaj moraš živet tako kot se tebi zdi prav in se ne ozirat za nazaj...

[Marsa]

Zivjo in dobrodosla!
Hm, ocitno si trd -in tudi nekolikanj trmast- oreh...
(zemeljska, vodna najbrz ali z mocno to energijo...).
Ce ti niso pomagale afirmacije, niti nic, nisi bila dovolj vztrajna po eni strani, po drugi pa bos morda res morala kaksnega drugega prijema se lotit...
Ali si ze poskusila s hojo po ognju?
Morda bi ti to sedlo?
Ali kaj podobnega, nekoliko bolj... 'drasticnega'...

[astra]

Točno to..janjak

Sonček, dobrodošla..

preteklosti nima smisla brisati..saj je v bistvu niti ne moreš...lahko jo samo potlačiš...preteklost moraš prežvečiti...in šele iz distance..ki jo prinese čas...lahko vidiš, da je del tvojega dozorevanja...in verjemi ali ne...velikokrat se zgodi...da iz takšne stvari prideš močnejši kot prej...ker preprosto veš...kaj vse zmoreš...

terapevt mislim, da je kul...ker pomaga, če lahko stvari poveš na glas....včasih dobijo drugo doimenzijo...

Astra

[Marsa]

To je absolutno res!
Kar je zoprnega, je le - VMESNI cas...

[stankaa]

aha in še nekaj mogoče, ko sem se sama ukvarjala s tem, da želim "zbrisati" je to postajalo vse močneje in me preganjalo šeinše...Nato sem ob ukvarjanju same s sabo in na tečaju osebnostne rasti ob raznih drugih temah sčasoma doživljala izboljšanja... in neke premike v sebi, spoznanje o kreiranju lastnega slabega počutja in spoznanje o izbirah misli, vedno imaš na izbiro poz.= ki ti pomaga in tudi s tem drugim okoli tebe in neg.= ki papa v tebi energijo...
in mogoče še to, da ne staviti vse karte na enega terapevta (odvisno koliko je s tabo "kompatibilen", morda ti en lahko daje na enem nivoju, drug na drugem), ne se zapirati vase, iti več med ljudi, naravo, ne na silo in na hitro zbrisati, raje mirno in počasi skleniti premirje sam s sabo
Stanka

[astra]

Dobro pa je...da slejkoprej postane...PRETEKLI čas...

Astra

[tomazslo]

sem naročena pri terapevtu, ker želim zadevo zbrisat oz. odstranit iz svojega življenja, tako da bom lahko živela danes-sedaj. Komaj čakam, da grem, istočasno me je strah .. … Kakšne so vaše izkušnje glede "brisanja" preteklosti?


Sonce33

Moja izkušnja.
Dve leti sem iskal rešitev, dve leti sem se mučil, brez pravega spanca, iskal pomoč pri vseh mogočih terapevtih, tudi pri hipnotizerju, vsi po vrsti so mi odsvetovali brisanje preteklosti. To se enostavno ne da, če pa narediš je več škode kot koristi. Edino zdravilo je iskanje resnice, to je tudi tvoja naloga, ki jo moraš opraviti in se iz nje nekaj naučiti. Vem, težko je, ko zavest dela eno, ko srce hoče drugo, podzavest pa vodi tretjo pot. Vse veš, vse zavestno in logično "pošlihtaš", a kar nekaj te vodi, te pelje drugače, kot bi vsak razumen in pameten počel. Obnašaš se kot otrok. Vprašati se moraš, ali je res tisto, kar te vodi toliko vredno, da se ne moreš osvoboditi, kaj imaš od tega, zakaj enostavno stvar ne zapakiraš. Ko boš to razčistila, se ti bo tudi ta velika temna senca, ki te prav ves čas spremlja zmnjšala, tvoja mora se bo spremenila le še v neko znanje in občutek, iz tega boš tudi potegnila neko pozitivno iskušnjo, ki je bila, je pa do spoznanja resnice izredno težka in boleča.

[Amis]

saj vedno postane PRETEKLI čas, le VMESNI čas je pri različnih ljudeh različen...zato nikar ne obupaj...sonce 33 saj poznaš tisti pregovor : tudi to bo minilo

važno je ne obupat

[stankaa]

Ampak kaj, "preteklost", recimo jaz sem potlačila vase, kar je NAROBE in nato je čez leta enkrat udarilo ven in me par let morilo, ta davna preteklost, to je težko razumeti, če ne doživiš! Šele daljši proces je zaslužen, da sem se tega res rešila. Če bi nekdo v meni to šel s hipnozo brisat ali s čimerkoli na express, bi po moje še vedno kdaj udarilo nazaj.

Tako, ko na to povsem drugače gledam, sem s tem spremenila svojo preteklost!
Stankaaaa

[Marsa]

Ja, hmmm, stekam kaj mislite, kao ne rabis brisat preteklosti.... a Sonce najbrz ni tako mislila...
Mislila je pac na nekaksno resetiranje najbrz... Clear varianta... jaz pa cisto stekam, saj dejansko itak ne mores izbrisati...
Samo iz napisanega sem postekala, da ce ji bomo zaceli govoriti o afirmacijah in vsem, ki da naj jih vendarle se ponavlja in vse tole... hmn, se mi je zdelo, da v tem trenutku ni pravi nasvet to...
Ce je nekdo preprican, da mu nekaj ne pomaga, temu ne bo dal sanse...
Antibiotik moramo jemati celo kuro... a to vemo, nam je predpisal zdravnik, je uteceno...
To pa nekoliko poskusimo in opustimo...
Ce bi antibiotike prenehali jemati po dveh ali treh dozah, se tudi ne bi pozdravili.

Astra je dobro povedala - "... terapevt mislim, da je kul...ker pomaga, če lahko stvari poveš na glas....včasih dobijo drugo doimenzijo..." - zelo res in smotrno.
... ce bos sel kam v kaksen specialen plejs, recimo kaksno komuno, samostan ipd., bos dobil nekaksno nalogo, najvec jih dobi 'pisanje'.

Tudi s Tomazem se stirnjam - "Edino zdravilo je iskanje resnice, to je tudi tvoja naloga, ki jo moraš opraviti in se iz nje nekaj naučiti..."
Ker tebe pa resnica v tem trenutku ne zanima v bistvu. Ne sprejmes je in tudi vnaprej si povedala, da ti v bistvu nic ne pomaga... Torej zato sem rekla, da si trd oreh.

[Pujsita]

Tako, ko na to povsem drugače gledam, sem s tem spremenila svojo preteklost!
Stankaaaa[/color]

Jaz bi bolj rekla tvoj odnos do nje. Mislim, da človek ne more doživeti nobene take zadeve (razen če gre za smrt), česar se ne bi dalo preživeti, da je tule bolj bistveno doživljanje zadev, doživljanje pa je povezano z našim pogledom na situacijo in na to hvala bogu imamo vpliv. Torej si vedno lahko pomagamo .

Če bi 10 lunatikov postavili v isto situacijo, bi jo vsak doživel drugače, nekdo bi obupoval, drugemu bi bilo na momente težko, kdo bi pa vse doživljal z nasmehom na ustnicah in bil prepričan da je rojen pod srečno zvezdo.

[stankaa]

Evo Janja ti si me razumela!

Še enkrat povem, pretekle težke izkušnje raje predelaj skozi daljši proces,
tak proces, ki te bo ojačal za naprej in za kakršnekoli bodoče situacije.

Stanka

[tomazslo]

Ampak kaj, "preteklost", recimo jaz sem potlačila vase, kar je NAROBE in nato je čez leta enkrat udarilo ven in me par let morilo, ta davna preteklost, to je težko razumeti, če ne doživiš! Šele daljši proces je zaslužen, da sem se tega res rešila. Če bi nekdo v meni to šel s hipnozo brisat ali s čimerkoli na express, bi po moje še vedno kdaj udarilo nazaj.
Tako, ko na to povsem drugače gledam, sem s tem spremenila svojo preteklost!
Stankaaaa

Malo boj na splošno sem opisal, v resnici ni tako enostavno. Pač potrebno je spoznati svojo nalogo in z njo razčistiti.

Stvar je komplicirana, ker imamo ta zapis v miselnem vzorcu naše podzavesti in ga lahko zapakiramo šele takrat, ko z njim razčistimo. Če ga poizkušamo (preko terapevtov ali pa hipnotizerjev) preje zapakirati je to samo začasno in se nam pojavi takoj, ko zopet nastanejo podobni pogoji in stvar se ponovi. Skratka ta vzorec moramo do potankosti analizirati, se z njim spopasti, prav ves čas o tem razmišljati, iskati kaj je v tem pozitivnega, najti tudi negativno. To je tudi del naše karmične poti. Na bolečini se učimo, spoznavamo nove in nove resnice, vse to pa po kapljicah tudi dodajamo v univerzalni um. Čeje bolečina prevelika, neki vodnik že vskoči in nekako pomaga, srečaš nekoga, ki ti da nasvet, ki te v ključni situaciji malo usmeri, vendar prav v vsakem primeru si ti tista, ki to moraš zapakirati. Meni je pomagalo največ to, da sem prav ves čas analiziral, kaj imam od tega, kakšna je korist za moje nadaljnje življenje. V resnici sem prepričan, da boš spoznala, da je to samo delček tvojega življenja, ki te bremeni 24 ur na dan, vendar če si po drugi strani za protiutež vzameš pa lepoto tega, ki je mogoče samo kaka urica na teden...potem veš kje je pamet.
Mogoče ti lahko tudi pomagam z kakim nasvetom, pošlji mi PM in napiši kaj te teži.
Veliko uspeha ti želim, a nobena stvar ni tako slaba, da bi ne bilo možno, da je še slabša in prav nobena stvar ni tako dobra, da bi ne bilo možno, da je še boljša.

[Pujsita]

Meni je pomagalo največ to, da sem prav ves čas analiziral, kaj imam od tega, kakšna je korist za moje nadaljnje življenje.

Tudi meni. najprej sem imela vseskozi eno in isto temo v sebi, karkoli sem gledala, se mi je pojavila ta nerazčiščena zadeva. Jaz osebno sem razčiščevala odnos s starši, neverjetno, kaj vse me je spominjalo. Od srečnih družin na ulici, mnogo oddaj po radiu in TV, v revijah, celo v živilski trgovini sem dobila sliko, kako v družini z lepimi odnosi mama skuha kosilo in celi družini z veseljem postreže...

Skratka povsod me je to zaseldovalo. Dokler nisem prišla do spoznanja, da je bilo to kar sem dobila od svojih staršev (tule mislim na odnos) njihov maksimum, da pač nista zmožna izražati čustev in ljubezni, vsaj meni ne. Da sem pa zato postala dosti prej samostojna, dosti bolj samozavestna, da jaz bolj kažem čustva,.... Pozitivnega iz tega je malo morje.

Ko sem tole svojo izkušnjo pogledala iz drugega zornega kota, sem lažje zadihala.

[stankaa]

...prepričan, da boš spoznala, da je to samo delček tvojega življenja, ki te bremeni 24 ur na dan,
vendar če si po drugi strani za protiutež vzameš lepoto...

No, še malo v globino...

Gre tudi za sistem koncentriranih izkušenj, ki se lahko sproža ob podobnem vonju, zvoku, situacijah.

Draga Sanjalica, gre za to, da sem živo podoživljala težko sceno iz rane mladosti, kjerkoli in kdajkoli!!! in to kar naenkrat po pribl. 22 letih. Tega ne privoščim nobenem in ne bi mogla kar reči, da naj mine še enkrat 22 let in takrat bom pa "dobro". Pojma nimam kolikox sem takrat zapadala v krize, vsak dan po 10x. Ne znam razložit, to je treba občutit, da razumeš.
Poleg tega še vsi vzorci kot da imaš prostovoljno zvezane roke in noge oz. si skozi delaš sam sebi škodo. Ne živiš, temveč vegetiraš.

Stanka

[sfinga]

ne vem , kaj želiš brisati ,ampak poiskusi predelati starše in nato delati na notranjem otroku
pojdi znova v situacije , občuti jih , poglej z distance , poglej kaj j bi se morala naučiti...
stopi v zavesti do sebe , ki si takrat doživljala vse to , poslušaj se , dovoli , da se tista ti ,ki je doživela vse to popolnoma izrazi:na mislenem , čustvenem , govornem nivoju , glej vzorce , po katerih si delovala in
potolaži ta aspekt sebe , ki se mu je to zgodilo .
daj mu vse razumevanje, podporo in ljubezen , katere takrat ni bil deležen
ozavesti vlogo drugih v tej situaciji in kaj vse ti situacija sama sporoča
in oprosti vsem udeležencem in predvsem oprosti sebi in si obljubi , da se nikoli več ne boš zapustila in da si boš pomagala
sprejmi odločitev ZAVESTNO
da naj ta iZkušnja odide v LUČ
in da je ne boš več ponavljala
to je zelo na kratko, a mogoče ti bo kaj prav prišlo
in ne se obsojat , imej se rada in ti bo uspelo
LE TI veš , kaj točno si takrat potrebovala , pa nisi dobila
DAJ si to sama sebi sedaj

pozdravček SFINGA

[bigm]

Sonce 33! Prebiram tvoj post in vse odmeve nanj. Rekel bi, da se z vsemi nakako strinjam, še najbolj pa mislim, da je zadela Sfinga.

Kdor je gledal sinoči Sestre magdalenke je videl, da so dekle, ki je bilo posiljeno, poslali na prevzgojo v samostan, fant pa seveda ni bil nič kriv. Nekako tako se obnašajo naši občutki. Poznam več žensk (nekatere tudi z LF), ki so bile žrtve spolnega nasilja, nekatere tudi kot majhne deklice. Objektivno gledano torej na njihovi strani ni videti nobenega madeža. Ampak kako čudna in zapletena je naša človeška narava. Te žrtve po pravilu niso obsojale in sovražile le svojega posiljevalca, ampak so se tudi same počutile nekako umazane in "krive" za žalostni dogodek. Nekako so sovraštvo obrnile tudi zoper sebe. Sovraštvo pa je najhujše negativno čustvo, ki praviloma nič ne škoduje tistemu, katerega sovražimo, ampak nam samim, ki sovražimo. Če pa se zgodi celo, da sovražimo sami sebe, so uničujoči učinki samo še večji.

V čem je tvoj problem, nam nisi povedala, nekako pa iz vsebine žarči tudi tvoj občutek krivde in zamera do nekoga drugega. Povsem prav imajo vsi lunatiki pred menoj. Dogodka iz svoje preteklosti ne moreš izbrisati in tega niti ne smeš. Soočiti se moraš z njim, povsem pošteno in brez prizanašanja. Čas je tukaj res v veliko pomoč. Kar koli je bilo in kdor koli je bil vpleten, odpusti njemu in predvse tudi sebi. V obeh primerih zaradi sebe. Dokler ne boš odpustila, boš ob spominu ponovno prestajala vso bolečino dogodka in to te bo gnalo v duševno in telesno bolezen. Najboljše zdravilo je odpuščanje in ljubezen. Najprej ljubezen do sebe. SAj če nimaš rada sebe, tudi drugim ne moreš izkazovati prave ljubezni. V knjigah za dokaz pravilnsti te trditve navajajo Jezusove besede: "Ljubite svoje sovražnike, kakor ljubite samega sebe"!

Bodi kot sonce. Bodi polna ljubezni do sebe in tvoja ljubezen naj sije tudi na vse okrog tebe. Pozitivna energija, ki jo boš oddajala, se bo vračala k tebi, še več je boš prejela, kot pa jo boš oddala. Verjemi vase in videla boš, da boš premagala preteklost. Tako je, kot so že zapisali: živeti moraš tukaj in sedaj!

[Buddha]

preteklost mora bit tolko prebavljena, da ti sedanji žiwc nou trzau na past tense

[tomazslo]

Ker tebe pa resnica v tem trenutku ne zanima v bistvu. Ne sprejmes je in tudi vnaprej si povedala, da ti v bistvu nic ne pomaga... Torej zato sem rekla, da si trd oreh.

Mislim, da ti je Marsa dala dobro iztočnico. Verjetno bežiš od resnice in jo iščeš drugje. Povedal ti bom en primer.

Mojega soseda je po 4 letih zapustila partnerica, imela ga je rada dokler ji je lahko nudil vse, kar je potrebovala, takoj, ko je bilo tega preveč, ko je denar skopnel je tudi ljubezen izginila in odšla je k drugemu, ki ji to nudi , kar ji on ne more več. Skratka ženska, ki je to naredila že četrtič, ima tudi tri otroke, vsakega z drugim, je pa resnično taka, das zna zapeljati moškega. Vse to moj sosed ve, a vendar že nekaj tednov objokuje, ne more iz svoje podzavesti, želi si jo nazaj, nikakor ne sprejme resnice. Obiskuje zdravnika, da mu daje tablete za spanec, je neučinkovit, zanemarja službo, za vse mu je ravno, edina misel mu je ona. Kakor hitro mu hočeš resnico osvetliti se razjezi, njegov ego deluje 100 na uro. Enostavno ne sprejme, da ga v resnici nikoli ni ljubila, da je ljubila samo tisto kar ji je dajal, da je lepo živela, da bi pri njem ostala, če bo ljubezen bila prisoptna, da sedaj drugega ljubi prav tako in samo toliko, kot je njega. Ker mu to vsi, ki smo v stiku z njim vbijamo v glavo, bo mogoče počasi prišel v realno miselnost, a trenutno je zgubljen na čist. Enostavno ne more sprejeti, da je to poglavje zaključeno in, da njegova želja, da bo zopet njegovo, ni več možna, želi si drugo resnico in to ga odganja od rešitve.

Takoj, ko bo resnico, ki jo sosedje poznamo, tudi sam sprejel, bo rešen. Sicer primer poznam do potankosti, tudi iz drugega zornega kota, a za razmišljanje je to dovolj.

Mogoče boš našla tisto, kar se v resnici bojiš najti, tisto resnico, ki si jo ne želiš. Mislim, da je o tem Marsa hotela napisat v svojem stavku.

[Volk K.L.]

Hmm boleča preteklost. Ja to so izjemno težke stvari. Težko je preboleti nekaj ali nekoga, nek dogodek. Ljudje smo pri tem zelo različni. Vsi smo na začetku potrti, neugodno presenečeni, žalostni. Potem se to pri nekaterih naprej razvije v depresijo, v hudo obliko žalosti, nekateri se poberejo dokaj hitro, pri nekaterih pa se ta potrtost sprevrže v sovraštvo. To sovraštvo tudi mene objame kar se tiče boleče preteklosti, dogodkov. Ne vem, ampak mi je že kar nekajkrat v življenju dvignilo samozavest nazaj. Zato razumem sovraštvo. Ne sovraštvo kar tako. Ampak sovraštvo do nekoga, ki te je zelo prizadel. V tako bolečih trenutkih je težko biti objektiven, težko biti razumen, težko je prenašati takšno bolečino. Kdor pravi da je sovraštvo rezultat padca samozavesti ima prekleto prav. Saj ga s sovraštvom skušamo tudi povrniti.
Depresija pa je vdaja v usodo. Prav to pa mene odbija od tega, sploh pa če moraš jemati tablete zaradi žalosti. Naj se vsi tisti ljudje, ki jemljejo tablete zaradi nekoga za katerim žalujejo, povprašajo ali so si to res prislužili. Izjeme so le tisti, ki žalujejo in objokujejo smrt in tem ljudjem izražam globoko spoštovanje. Če pa dolgo časa žaluješ za nekom ki te je izdal, to pa je potem res izraz totalne predaje tvoje osebnosti ter nesamozavesti.
In ko nekoga zasovražiš, to ne pomeni da želiš nekomu vse najslabše. To enostavno pomeni, da se ti gnusi, da nekoga ne moreš videt z očmi, enostavno pomeni da ta oseba zate ne obstaja več. Bes se peni v tvojih ustih. Pri nekaterih je to samo še korak do umora. Sovraštvo je želja po maščevanju. Pomeni na silo se obračunati z bolečo preteklostjo in sedanostjo. Če si sposoben zasovražiti nekoga, si sposoben tudi odpustiti tej isti osebi, ker veš da si ti tisti moralni zmagovalec. Na vso srečo takšna sovraštva ne trajajo dolgo, pa tudi se v večini primerov ne konča tragično ampak ravno nasprotno. Je pa sovraštvo tako kot depresija, na veliko prepletena z bolečo preteklostjo.