3 x ocenjeno 667 komentarjev na to temo

[lia]

Ničesar več ni,
vse je šlo .
Lepi časi buteljčnega vina,
sanje o sreči in sončni vzhod,
z roko v roki, prečute noči,
sanje podnevi,
vse in nič več ne vem,
samo slutnje,
slutnje o d rugih,
slutnje o sebi,
praznina, prazno,
en velik nič,
ničesar o žalosti, P R A Z N Ovseh strašnih strahovih,
vse je tu, pa vendar nič,
ena sama velika praznina,
kos hladnega kamna,
nekaj fliuddnih trakov ,
tri plastične vreče cunj,
luna na nebu
mrzla zimska noč,
osamljenost , da boli,
za odrom življenja, ko ni treba igrati vlog,
se naliva z vinom trpko kislim,
pozabljen od življenja zmot.
Odjebi filo, antRo, teo-
zof vseh sort,ničesar ni,
tema in prazno vsepovsod....
Ni da bi govoril, še sod!

[xyz]

copat površnost

obuje se pehta, strm grič
izpod oblakov nasršene obrvi
podmurjenost škržatov in ostalih
žuželk.

prašna odeja izkrvavitve
krčenje sence
za večerjo prikurjena
palačinka.

spoznaj pobratima pudla
puhavost prijaznosti ti viha krila
o, ti veličastna in brezzoba ujeda
krivokljuna.

xyz

[tigrota]

TAle mi je pa všeč...ko jim koža postane prestesna...potem ...





O
ful lepo...



Vem.

Nekoč, nekje,
srečala te bom.

Nenadoma
prekrižal
boš mojo pot.

Ne bo lepih besed,
ne solza in
prepričevanj,

ne bo velikih
dejanj in dan
ne bo načrtovan.

Le zgodilo se bo.

Čakam, veš...
že čakam na to...

Hvala Audi, šele danes videla to, tu pa res mal pogledam, posledično

by javi se kaj

jauči nekaj manjka, na manjkajoče sem se zahvalila, no vseeno, namen je bil.....

[Sprenger&Kramer]

V deželo Kranjsko prispela spet nazaj
in našla zopet en sam Ketzerei
potica, klobase in še kaj
bitte Kreuzzuege Gospod nam daj!

[want_more]

V očeh zadržujem solze,
v srcu čutim bolečino,
ko samo pogledam te,
občutim toplino.

A, ko se zavem,
da imeti te ne morem
v srcu toplino
prežene mraz in hlad,
ter kruta bolečina.

Ob pogledu nate
se ne počutim več živo;
tudi želja v mislih želi si;
le tebe ali pa končanje te bede

Tebe ne morem imeti.
Prva želja neuresničljiva.
Druga zdi se resnična,
ko s skale strmim v prepad.

Mika me, da bi v trenutku skočila,
v to globino, ta prepad.
Še letenje bi postalo uresničljivo;
užitek bi s koncem združila.




Ena izmed mojih....malo depresivna pa ok no:)

NE!

Postajam robot;
Vsi nekaj želijo,
vsi ukaze delijo.

S težavo se upiram;
Zmankuje mi moči,
zajočem… udam se!

Izgubila dušo,
izneverila sebe,
se podredila.

Le nemi krik.
NE!

[optimistka]

Ljubezen je bolezen, ki da in vzame,
bolezen je krivica, ki prizadane,
molčanje je prekriti resnico in le ta je skrivnost, kajti
ljubezen obstaja, raste, brsti in se obnavlja.

[Audente]

Hvala Audi, šele danes videla to, tu pa res mal pogledam, posledično

by javi se kaj

jauči nekaj manjka, na manjkajoče sem se zahvalila, no vseeno, namen je bil.....

HVAAAAAAAALA

[tigrota]

ko nekaj ne gre
ko vse črno je
krivda je vseh
od pekla
do nebes..

[xyz]

dingl dangl dong dong dong
oh in sploh ter pong ping pong
opa hopa opsala
štrudl štruca hojsasa
žiba žaba rega ronk
dingl dangl dong dong dong

[NVK]

nemočen pred iluzijami stojim
nemočen upreti se jim zdim
nemočen ...

pa trpinčijo me vsak dan
ko skušam te podredit, zaman
to nisem jaz in ta iluzija nisi ti

si le iluzija ki
kot prevelik kurac
v riti me tišči

[xyz]

še bog me je zapustil
popolnoma sem obubožal
kot uboga buba
speštana do pohabljenosti

[Iknee]

jasno sveže jutro
prvi žarki sonca obsijejo
bedno bubo ob cesti

buba poči
iz nje se prebija metulj
zmečkana krila vleče iz razbitega oklepa

jih poravna, razpre
posuši na soncu
in poleti, leti...

sebi in bogu v veselje

[xyz]

pol pa sedim, ker tko pred kišto mora bit
luč seva in me inspirira da bulm še naprej
pa gledam kva bi ušpiču, čeu kje kej zgodil
sploh pa smeh, smeh je droga zame
dons sm biu spet u gozdu, sam so komarji
kurčiči mali vampirski jebo jim mater
kva nej rečem, skup smo kle u areni božji
k gladiatorski klouni,
če se ne morš smejat sammu seb
si še unga mau bonusa stran fuknu
ampak sm pol pa pico naredu,
napou iz trgovine pa napou iz hladilnka
zdej pa reportažo, to je moderna molitev

[nimbus]

Nekje na poti ugotoviš, da zemlja je polna ljudi,
a vsak v svojem malem svetku živi.

Vsak svojo resnico kriči,
jasno da ne razumemo se vsi,
saj toliko različnih nas skupaj živi.

Zbegani iščemo svoje ljudi,
postavljamo pravila, da lažje preživeli bi.
Obvezno v kalupe se damo,
veseli, da zdaj se končno poznamo.

Presenečeni ugotovimo,
da nasmejani v družbi, osamljeni sedimo,
da več ko želimo, bolj izbugimo.

Od vseh planetov, zemlja najhujša je,
saj sorodne duše skrivajo nam se.

hudo

[Marsa]

Timova pesem (ki jo je napisal pred kakim tednom, dal za prebrat pa zdajle in dovoli da jo objavim).

V prihodnosti

Po spancu dolgem mnogo let
Prebudil dež se v višavah
Pogrešam ptice in njih let
Pogrešam rože na planjavah

Prihod vročine ohromi
Prižgalo sonce v nebesih
Počitek dolgo hrepeni
Pod žgočim soncem v telesih

Je to, kar vidim, čutim, res?
Jutranja zarja v meglicah
Jesensko listje z dreves
Jaz padam z njim, kot po stopnicah

Zametel hladen me je sneg
Zdaj dnevi sivi so, ledeni
Zemljan še išče svojo sled
Zaman premaga mraz strupeni

[nimbus]

Človekovo največje hotenje je znati živeti življenje.

Že od prvega vdiha sem si želel le ljubezen,
s prekletstvom, da me doleti lahko tudi bolezen.

Tako je in nič drugače,
od nekdaj tu so za preživetje nizke plače.

Vržen sem bil nižje od protona,
ker se imam za vladarja zemeljskega ozona.

Nobena stvaritev ne bi smela biti moja last,
ker to je zares največja past.

Ko me bo zapustil sedanji čas (in vem, da me bo),
tudi jokati ne bo mogoče več naglas.

Bolečina je.. biti človek.

candle kicks ass...

[Marsa]

Še ena Timova (to sem pa zdajle prvič prebrala )

Vesolje

Praznina

Polna žarečih luči
Napolnjena z barvami

Razširja se, polzi v vse smeri
Neskončno polje iz realnosti
Svetleče ceste vse neskončnosti
Jaz vidim vse, čeprav sedim v temi

Tu nas življenj, skrivnosti časa so sledi
Pozabljeni daljno začetki naših dni
Veke nazaj, vse tja do prvih eksplozij
Ko je še konec viden bil neskončnosti
Nihče poznal še ni začrtane poti
Iz delca miniaturnega se vse rodi

Pogled odtava mi za zvezdami
In misel med vrtince odleti
Luč teme v daljavo zdaj beži
Tam zunaj črna luknja se vrti

Spoznam, da konec daleč ni
Sprijaznjeno zaprem oči

Tišina

[nimbus]

Neskončnost neba
Eruptira v meni
Življensko
Inspiracijo.

[janko]

V temni sobi,
brez swetlobe,
čakaš name in prežiš


tko se začne en komad od power dancerk, če se ne motim...
naprej ne znam, ker sem se skor zadawu od smeha

[janko]

To je tvoja pesem Janko?

ne wem, kako gre naprej.
če pridejo do fuka in ne samo do uzdihvanja in jamranja, pol je loh pa tut moja

Mogoče je samo zlo dobesedno vzel to, da smo itak vsi Eno.

mogoče pa jest tega sploh ne werjamem...
oz. kr verjem

+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++

dons nič pesmi. ni nawdiha.

[black rose]

Melissa P.: Pred ogledalom si stokrat skrtačim lase (iz te knjige)

Kje si končala, Narcisa, ki si se tako ljubila in bila tako nasmejana, si tako želela dajati in tudi sprejemati;
kje si končala svoje sanje, upe, norosti, norosti življenja, norosti smrti;
kje si končala, podoba iz ogledala, kje naj te iščem, kje naj te najdem, kako naj te zadržim?

Moje:

Globoko vdihni, zapri oči,
pozabi na vse skrbi,
naj misel odplava tja daleč stran,
pomisli na nebo in na tebe kako,
med oblaki ležiš mirno.

Vaše pesmi so tud lepe

[xyz]

lopata.
dve lopati.
mura je obliznila bregove,
ptič janez prebujen iz sna
s svojim kričanjem prebudil srno živko.
prasketanje kamenja nošenega na združenih kapljicah.
goran smrči z jezikom v kozarčku marmelade,
film je bil všečen.