PODIVJANI LJUDJE
https://www.vecer.co...ljudje-10085307
Podivjani ljudje se ne bi mogli pojaviti, če ne bi obstajal center proizvodnje laži, propagande in diskreditacije
Citirana odstavka iz članka ;
V zgodovini fašizma in nacizma obstaja faza, v kateri gibanje že
deluje v političnem življenju in jasno kaže, kakšne so njegove namere, s
propagando, zasnovano na lažeh in obsesivnem ponavljanju, pa je obenem
na veliko dejavno na ulici; v tej fazi se na klic takega gibanja
odzivajo posamezniki, ki jim po psihološkem profilu ustreza model
verbalnega nasilja, sovraštva in avtoritarne oblasti, vendar ob kolikor
toliko normalnem delovanju družbe s svojim vedenjem ne izstopajo in
običajno ostanejo neopaženi vse do "bujenja". Gre za posameznike, ki
zasedajo pomembne položaje in katerih uglajenost in obzirnost sta zgolj
površinski in v funkciji njihovega karierizma. Ko se sprosti ozračje
sovraštva in nasilja, ki ga vzpodbuja propaganda goebbelsovskega tipa,
in ko se pokaže realna možnost, da bo tak sistem prevladal, se taki
ljudje prebudijo ali se pustijo prebuditi, za gibanje pa pomenijo veliko
pridobitev, saj prinašajo v gibanje privid institucionalne podpore in
avtoritete. Nato sprostijo vse svoje frustracije in skrite ambicije,
ponavljajo propagando s položaja ugleda in povzročajo veliko škodo, s
tem ko med še neopredeljeno večino sejejo zmedo.
Kje v tem vidim vzporednico s tem, kar doživljamo? Prav v prelomnosti
trenutka, ko taki ljudje, v glavnem na visokih položajih, začnejo v
javnosti uporabljati najočitnejše prijeme goebbelsovske propagande, ko
odkrito kršijo pravila in etična načela službe ter izražajo privrženost
avtoritarnemu gibanju. Prepoznamo jih tako po eruptivnem nastopu kot po
jasnih znakih njihovih psiholoških ali psihiatričnih težav. Največja
težava je v tem, da jih je veliko državljanov pripravljenih poslušati,
saj predstavljajo nedvomno avtoriteto: njihova sprememba je tako hitra,
da je otežena razumna presoja, zato ta zaostaja za sicer očitno osebno
preobrazbo. Izrazit primer je nastop sodnika Zvjezdana Radonjića; potem
ko je v televizijskem intervjuju z več kot uslužnim Jožetom Možino
predstavil nekatera stališča, ki bi morala biti alarmantna za sodstvo,
se je s prostaškim in žaljvim zapisom, kakršnega ne pomnimo, spravil na
Borisa Vezjaka in s tem prebil dno nizkotnosti propagandnega aparata
Nova24TV.
