Miha Mazzini: Sodobna družba prezira njej koristno delo
https://siol.net/sio...tno-delo-524366
Medtem ko so določeni poklici že v celoti pristali na minimalcu, so nekateri še v prejšnji fazi: razcepljeni na manjšino, ki dobro kasira, in žalujoče preostale, ki delajo zastonj ali za drobtinice. Poglejte kar visoko šolstvo: imate malo jedro rednih profesorjev, ki so v neprestani pripravljenosti in dobro preskrbljeni, s službami za zmerom, vključno s političnimi povezavami in kakšnim inštitutom za nameček, a ogromna večina delovne sile, ki zares poučuje, so asistenti ali prekarci na minimalcu. Podobno je tudi v zdravstvu in tako naprej.
Bistvo
Delovanje sodobne družbe temelji na tistih, ki so najslabše plačani. In točno oni so morali nositi najhujše breme tega obdobja in ostati na svojih delovnih mestih, da smo se lahko vsi drugi šli karanteno.
Ker sem spisal tri kolumne o izgorelosti (prva, druga, tretja), naj dodam opažanje, ki se vam bo zagotovo zdelo čudno in velja o njem razmisliti:
Tisti, ki so najslabše plačani (pri svojem smiselnem delu), so pogosto zgarani. Tisti, ki so škodljivi družbi (pri svojem nesmiselnem delu), pa so pogosto izgoreli.
Preberite tudi kolumne o izgorelosti...
Izgorelost je tudi posledica strahu pred sprostitvijo.
Izgorelost je tudi posledica strahu pred užitkom.
Užitek je vedno počasen in ležeren, ko se čas spremeni v med in pogovor v roso in smo eno s svetom, kjer za sužnjelastnika v glavi ni prostora in ne dela.
Človek, ki je suženj dela, mora vedno biti le v ekstremu, saj ga sproščeno okolje plaši. Zveni votlo - kako naj drugače zveni prazno življenje?
"Pa saj se nič ne dogaja!" zavpije suženj v trenutku mirovanja in pobegne v nov ekstrem.