Ljubezen, partnerstvo, odnosi in duhovna rast
#26
Objavljeno: 14. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#27
Objavljeno: 14. junij 2002, 01:00
Vendar morda nekateri raje govorimo zgolj v svojem imenu (ker npr. ne želimo vpletati partnerja; če in kar ima za povedati, bo morda povedal sam, morda pa ne želi, kljub svoji duhovni zrelosti, o tem razpravljati javno ali vsaj ne, da drugi o tem razpravljajo, medtem ko se on ukvarja z drugimi rečmi, in nič ne ve, da pravkar poteka pogovor o njem - in to se mi pravzaprav ne zdi pošteno do njega).
Skratka - sama ne želim govoriti v tujem imenu - preprosto - ker bi mene motilo, da nekdo nekje govori o meni, mojih lastnostih, mislih, težavah, morda celo objavlja moj rojstni datum ipd...
Morda pa tudi tvoj mož ni tako "neduhoven", kot se tebi sami zdi...
Verjetno je samo počasen in skeptičen in se ne pusti prisiljevati. Prepričala ga boš s sabo.
Prepričal pa ga bo tudi čas sam.
Marsa
Picasso
#28
Objavljeno: 14. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#29
Objavljeno: 14. junij 2002, 01:00
Vendar navadno ni tako.
Vsak, še tako preprost človek, se bo dobro odzival na dobro.
Nihče pa ne mara prisile in da ga učijo in mu pridigajo.
Poleg tega je še en moment tukaj; namreč, nekdo si ne prizna in noče napredovati, ker mora npr. povsem zamenjati oz. spremeniti ne samo miselni tok, temveč večkrat celo življenjski stil.
In marsikdo razmišlja celo tako - kaj čem se zdaj, na stara leta (ima npr. 45 let) spreminjat - tak pač sem.
Vendar za našo rast seveda nikoli ni prepozno.
Tako iz marsikoga govori celo nekakšna "trma", ko nočejo sprejeti "novosti" - vendar to je zato, ker se v svojem bistvu bojijo spremeniti, ker so navajeni sebe takšnega kot so sedaj - vsak pa se boji posmeha, razkrinkanja... In če bom iskren, če se bom razkril, si morda misli, bom doživel neuspeh...
Itd.
Picasso
#30
Objavljeno: 20. junij 2002, 01:00
Na neke drugem forumu kjer odgovarjajo strokovnjaki je zapisan odgovor na vprašanje če lahko sam kaj narediš v zakonu. Ne bi pisal celega odgovora ampak samo eno stvar, ki se mi zdi lepa.
Na koncu piše: ...gotovo ste vi v vaši družini izbrani, da prvi začnete s pozitivnim razmišljanjem...
Biti izbran za tako stvar je pa lahko samo lepa stvar, če že ne častna.
andrej
#31
Objavljeno: 20. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#32
Objavljeno: 20. junij 2002, 01:00
andrej
#33
Objavljeno: 20. junij 2002, 01:00
Marsa
Picasso
#34
Objavljeno: 21. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#35
Objavljeno: 21. junij 2002, 01:00
Naju z ženo je nakako življenje in najine odločitve pripeljalo do tega da živimo v hiši njenih staršev. Na začetku je bilo vredu potem pa so na plan prišli ravno ti generacijski vzorci. Dolgo časa sva tarnala nad najino napačno odločitvijo. Sedaj pa smo tik pred selitvijo in sva hvaležna dva sva preživela teh nekaj let v skupni hiši. V najini družini sva tako odpravila kar nekaj teh vzorcev ki pa se bi jih zelo težko zavedala če bi živeli drugje. Če samih vzorcev ne doživljaš dovolj intenzivno jih raje ne vidiš kot da bi jih reševal.
Za konec še sklepna misel. V vsaki še tako slabi stvari je nekaj dobrega. Včasih to spozamo bolj pozno, ko na stvar gledamo z razdalje, zato pa smo takrat še toliko bolj veseli in hvaležni.
andrej
#36
Objavljeno: 25. februar 2003, 01:00
Da nadaljujem s svojim razmišljanjam: vsi morate hoditi svpjo pot in slediti svojemu srcu. In ko je ta pot prava, se vam pridruži tudi partner. Je že prav tako, da smo del poti sami, ker je potem v dvoje lepše.
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#37
Objavljeno: 25. februar 2003, 01:00
Picasso
#38
Objavljeno: 25. februar 2003, 01:00
Kako pomembno je da sledimo sebi in gremo po svoji poti, čeprav velikokrat sami.
Ker je potem toliko lepše in bolj ceniš, ko gresta skupaj naprej. Slej ko prej se tudi partner prebudi in gre s tabo naprej.
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#39
Objavljeno: 3. oktober 2003, 07:05
V zvezo sva prišla obadva z ogromno problemi in na momente so bile kritične situacije, ampak vzdržala sva skupaj , se obadva zelo zelo spremenila in počasi postaja zakon harmoničen.
On je prinesel s seboj ene vidike pametnega razmišljanja, jaz pa široko srce polno ljubezni, pa sva se kljub iskrivim in nezaljubimirkimajočim značajem dopolnila.
#40
Objavljeno: 4. oktober 2003, 19:47
Partnerski odnosi, hmmm ........ po moje trajajo, dokler traja izziv. Kaj izzuv je, je pa zopet vprašanje posameznika. Dokler čutim partnerico kot izziv, ki mi daje smisel življenja, dokler stvari počnem zaradi sebe in ne zaradi nje, je tudi odnos odličen. Saj občutek, da si zadovoljen sam s sabo ti izpopolni tudi občutek vrednote, ki jo deliš s partnerjem. Ko se zaveš, da je nekdo ponosen ob tebi, zaradi sebe, ker je s tabo ... to so stvari, ki so redke in vredne ...
Toliko sedaj ,.... morda naslednjič kaj več
http://ogledalo.blog.volja.net/
#41
Objavljeno: 4. oktober 2003, 20:35
#42
Objavljeno: 7. oktober 2003, 14:52
Ja, mogoče je del čara tudi v tem..., da imaš strašne želje in interes po partnerju in življenju z njim, dokler ti deluje kot neke vrste izzivPartnerski odnosi, hmmm ........ po moje trajajo, dokler traja izziv.
#43
Objavljeno: 8. oktober 2003, 06:16
Seveda so morali, ker drugače bi jih pustila za sabo
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#44
Objavljeno: 8. oktober 2003, 06:56
#45
Objavljeno: 8. oktober 2003, 08:43
Hmm.. Ni nujno, da gre za izziv in vse... Po mojem trajajo, dokler traja ljubezen.Ja, mogoče je del čara tudi v tem..., da imaš strašne želje in interes po partnerju in življenju z njim, dokler ti deluje kot neke vrste izziv
Partnerski odnosi, hmmm ........ po moje trajajo, dokler traja izziv.
Ta pa je vecna.
Picasso
#46
Objavljeno: 8. oktober 2003, 09:16
A potem pogosto menjaš partnerja :o|o:Partnerski odnosi, hmmm ........ po moje trajajo, dokler traja izziv.
#47
Objavljeno: 8. oktober 2003, 10:52
Sej tut jest nisem sigurna, sem se pa že spraševala, zakaj imam npr. po 6 letih še vedno zeloi močna in intenzivna čustva do moža.seveda sem bila sigurna, da je ljubezen, samo tudi prvega fanta sem imela v začetku rada, potem pa sem se ohladila.Hmm.. Ni nujno, da gre za izziv in vse... Po mojem trajajo, dokler traja ljubezen.
Ta pa je vecna.
Eden od dodatnih razlogov mi je bil tudi ta, da mi predstavlja neke vrste izziv, ker ni vse tko enostavno, ker se je treba za marsikaj truditi, pa potem napredek prinese še več čustev... Ne, vem, za tole še nisem sigurna, se še sprašujem
#48
Objavljeno: 8. oktober 2003, 11:26
#49
Objavljeno: 8. oktober 2003, 11:31
#50
Objavljeno: 8. oktober 2003, 11:35
Contesa - poznas tale citat Agathe Christie (ki sva ga nekoc celo vkljucila v LK):Potem moraš dobiti eno tako, ob kateri se boš večno počutil izzvan in potem bo tudi vajin odnos vsakodnevni izziv in boj za obstanek!Pozdravček,
Partnerski odnosi, hmmm ........ po moje trajajo, dokler traja izziv. Kaj izzuv je, je pa zopet vprašanje posameznika. Dokler čutim partnerico kot izziv, ki mi daje smisel življenja, dokler stvari počnem zaradi sebe in ne zaradi nje, je tudi odnos odličen. Saj občutek, da si zadovoljen sam s sabo ti izpopolni tudi občutek vrednote, ki jo deliš s partnerjem. Ko se zaveš, da je nekdo ponosen ob tebi, zaradi sebe, ker je s tabo ... to so stvari, ki so redke in vredne ...
Toliko sedaj ,.... morda naslednjič kaj več
"Zakon, ki napravi dva za enega, je vse zivljenje trajajoc boj, da bi se pokazalo, kateri je tisti eden".
Picasso
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0