87 komentarjev na to temo

[Pujsita]

Tole je bilo bolj izraženo moje splošno mnenje, ne kot odgovor tebi. Kaj kdo želi in dobi od zveze in kdaj, če kdaj je čas za iti narazen je pa odvisno od vsakega posameznika, pri tem je pa treba solediti sebi

[TibiQ]

jest mam tud eno vprasanje.. s partnerjem si dopuscava ogromno svobode.. v mejah normale seveda.. pa vseeno on potem zaradi svojih hobijev in sluzbenih obveznosti nima casa zame, jaz prilagajam svoj urnik njegovemu, vse skupaj vodi v moje nezadovoljstvo in posledicno njegovo.. o tem sem se ze veliko pogovarjala, slisala nasvete naj se pogovorim, da ce bi se hotel bi se ze cemu odrekel, nasvete naj se ne oziram nanj ali pa ce sem res tako nezadovoljna, naj prekinem tako zvezo.. ampak potem se sprasujem.. kaj lahko storim sama.. ce se zacnem ukvarjati samo s sabo in se ne oziram nanj sem na istem kot prej ko nisem bila v zvezi, s to razliko da sem nesvobodna kar se tice nekaterih stvari kot so partnerji ki bi bili ob meni,... ce zvezo prekinem vem da popolnosti itak ne bom nasla.. pri tem partnerju gre samo za pomanjkanje casa, pri kaksnem drugem bi me motilo kaj drugega.. prekiniti zvezo in biti kar tako, nekaj casa z enim, potem z drugim.. preizkuseno in nezadovoljivo.. kaj torej storiti?

[Marsa]

Hmmm.... res tecno... a v bistvu ti vseeno ne preostane drugega kot prilagajanje, vprasanje pa je, kako bo tebi to zadovoljivo...
Prilagajanje, ampak ne vedno prek sebe.
V bistvu to pomeni, da si nekako v podrejenem polozaju oz. tako to jemljes, po drugi strani pa sprejemas ta 'pravila igre'.

Ampak imas prav... V bistvu gre za naso jubezen, torej bi te v naslednji zvezi najverjetneje spet kaj motilo, morda pa celo prav to ali kaj podobnega.

Vprasas se iskreno, sama pri sebi - ali si resnicno zelim biti z njim - na tak nacin kot je to zdaj?
Samo tudi ce bo odgovor Ne, nimas kaj dosti, razen da se odrolas - kar pa se najbrz v tem trenutku ne bos.
Prilagajanje se naprej pa je lahko zgolj prilagajanje, nekako podrejeno, lahko pa je preprosto uzivanje skupnih trenutkov - takrat ko so.

Tezko je tule razpravljat, ker ni konca oz. ne takega, ki bi bila ti zadovoljna.
Kajti koncati ocitno nekako noces.
Samo tole pa ti tudi ni vsec.
Po mojem nimas kaj dosti, kot kaze, pa zdaj tudi ni cas za odlocanje.
Samo caka pa je v tem, da ce sta enkrat svojo zvezo spravila v taksne okvire, jo bosta tezko spreminjala, tako se morda moras zavedati, da bo bolj ali manj tudi v prihodnje taksna.
Se pravi, v koncni fazi najbrz enkrat v lajfu res ne bos z njim - saj dvomim, da ti bo zneslo skoz takole furati. :o|o:

[umetnica]

vsakdo hrepeni po ljubezni. in največ, kar lahko storimo, je to,
da drugemu damo vedeti, da je ljubljen in da je sposoben ljubiti


fred rogers

[otožna]

Se strinjam z Marso, ker čas prinese marsikaj
treba je poslušati svoj notranji glas in ta ti pravi.......

[Pujsita]

TA ti pa pravi, da moraš poskrbeti zase - v smislu ne čakati na kavču, kdaj bo imel tvoj dragi čas, ampak živeti življenje, kot ga želiš ti, ko pa bosta imela željo in čas biti skupaj, pa preživita lepe trenutke skupaj. Si predstavljam kakšne občutke imaš zdajle, sem jaz doživljala podobno. Jaz bi bila z njim non stop, on pa je želel početi še kaj drugega. Mene v tistem momentu ni veselilo nič razen njega. Situacija me je prisilila poiskati spet svoje cilje, stvari, ki jih rada počnem, poiskati stare in najti nove hobbyje. Sprva sem delala v tej smeri, čeprav mi niti malo ni bilo v veselje (bolj iz inata), potem sem pa odkrila, kaj vse me veseli, kaj vse si želim početi, našla sem nazaj pot k sebi, postala sem spet Jaz, ne samo njegova žena.

Jaz mislim,da je vsekakor nujno, da se najdeš tudi izven te zveze, ne glede na to, če bi ostala z njim ali ne.

[TibiQ]

hvala marsa in hvala janja

ampak vse to ze vem.. marsa.. itak sem se ze navadila puscati casu cas.. ampak nekako cutim da to ni dovolj.. in res nisem pripravljena koncati ker v tem vidim samo beg pred naporom ki pa je itak potreben pri doseganju visjih ciljev.. potem se odlocam za nacin ki ga je svetovala janja, pa se kar nikoli ne odlocim.. pravzaprav sem se kar zapustila kar se tega tice.. kar ni volje in energije.. pa ko je ta volja kar sama prisla ko sem bila se/spet samska .. ne razumem kako da je sedaj ni.. ceprav tudi sedaj ravno ne cakam na kavcu cele dneve.. ampak v primerjavi s prej..

ima kdo idejo kako dobiti voljo? kako sam sebe prepricas da moras nekaj zacet delat tudi zase oz. na sebi?

morda pa so trenutno res samo zvezde tako postavljene in je treba samo pocakat na ugodnejsi trenutek

ma o tem sem ze toliko pisala in sprasevala drugje, pa ni bilo zadovoljivega odgovora, da pravzaprav ne vem vec kako naj vprasam.. morda pa samo prisluhniti ne znam

vseeno hvala, ker mi ze sam odgovor veliko pomeni.. pa ceprav ga bom morda tako kot je treba, dojela sele cez par let

[Marsa]

TibiQ - tole pises tudi zato (in govoris), da si pri sebi to sploh postavis...
S tem ko o tem debatiras (recimo tule), se pravzaprav tudi ali predvsem sama soocas s tem...
Ker ko so samo v nasih mislih tele zadeve, se hitro spreobrnejo v strahove in skrbi, ko pa to ubesedimo, pa smo v bistvu bolj objektivni... priznamo tudi svoje napake itd...
Pac - se v to posvecamo in tudi mi sami pravzaprav sproti ugotavljamo zadeve pri sebi.

Odgovori... itak jih pri sebi ze ves, povedali ti nismo nic novega... A ce drugega ne, vidis, da poznamo to, morda se tudi drugim tako dogajajo podobne stvari...

Konstruktivna obdelava predmetov, debata, ki morda blago odstre, je vedno koristna in celo terapevtska.
Ce drugega ne, ves, da nisi sam, da te nekdo razume... etc.

Tiste zvezde in planete si v bistvu poduhovicila, a dejansko si se s temle... vprasanjem, predmetom obrnila na nas ravno v obdobju mrkov. To ti hodi zdaj po glavi, nisi najbolj zadovoljna... to je vse TUDI posledica vpliva mrkov (obeh - v tem mesecu dva - 9. in 23.).
Morda pa je samo nakljucje, da si se pridruzila ravno zdaj.

Predvsem si moras zapolniti SVOJ cas, svoj lajf.
Po mojem je 'finta' samo ali predvsem v tem.

[Pujsita]

Jaz sem zares čisto podobno doživljala kot ti in v tistem obdobju se nisem znala pripraviti drugače obnašati. Veselilo me je vse samo v zvezi z njim, če sem bila prepuščena sama sebi, sem bila izgubljena, nesrečna, se mi je zdelo, da sem zapostavljena. Bila sem čisto nekritična, počela bi karkoli, samo da z njim. S tisto situacijo v glavi sem bila grozno nesrečna, počutila sem se neljubljeno in tudi jaz sem razmišljala, če se čem spakirati ali ne. Partner mi je dopovedoval da sem preveč posesivna. Meni pa nič jasno. Kako posesivna, saj ti dovolim, da delaš kar hočeš. Bolj ko mi je dopovedoval, da rabi mir zase, pa da mu dam kdaj tudi enostavno off npr. da kaj dela na računalnik, bolj se mi je zdelo čudno. Meni bi namreč tako obnašanje kot sem ga imela jaz do njega z njegove strani izjemno odgovarjalo.

Čez dosti časa mi je kliknilo, da imam mogoče pa res težave tudi jaz. Da se ne cenim dovolj, da ne znam biti sama s seboj, da ne znam živeti polno, da ne znam najti sreče v sebi, pa to pričakujem od partnerja. Najprej je bilo težko. V akcijo sem se lahko edino tako spravila, da sem si rekla, da če ga imam zares rada, moram spremeniti svoje življenje zase in zanj. Da če bom jaz zadovoljna in srečna, bom lahko tudi njemu več dajala. Pravilno bi sicer bilo, da bi si rekla, da to delam zase, ampak takrat takih zadev nisem sprejemala.

Počasi sem našla zadovoljstvo v branju knjig, delanju goblenov, dolgih sprehodih, prebiranju knjig s področja duhovnosti, pa vsak dan odkrivam kaj novega.

Se da, samo odloči se privabiti ravnovesje in ljubezen do sebe, potem jo boš šele sploh lahko maksimalno nudila partnerju

[Natasha]

Jaz sem zares ćisto podobno doživljala kot ti in v tistem obdobju se nisem znala pripraviti drugače obnašati. Veselilo me je vse samo v zvezi z njim, če sem bila prepuščena sama sebi, sem bila izgubljena, nesrečna, se mi je zdelo, da sem zapostavljena. Bila sem čisto nekritična, počela bi karkoli, samo da z njim. S tisto situacijo v glavi sem bila grozno nesrečna, počutila sem se neljubljeno in tudi jaz sem razmišljala, če se čem spakirati ali ne. Partner mi je dopovedoval da sem preveč posesivna. Meni pa nič jasno. Kako posesivna, saj ti dovolim, da delaš kar hočeš. Bolj ko mi je dopovedoval, da rabi mir zase, pa da mu dam kdaj tudi enostavno off npr. da kaj dela na računalnik, bolj se mi je zdelo čudno. Meni bi namreč tako obnašanje kot sem ga imela jaz do njega z njegove strani izjemno odgovarjalo.

Janja! Kot bi pisala moje misli. Še pred kratkim se mi je to dogajalo. ISTA, totalno ISTA stvar (do besede). Pa še vedno se mi, venar vedno poredkeje. Hvala bogu, ker tisti filingi so prav grozni. Nekomu nudiš vse, plešeš okrog njega, mu posvečaš vso pozornost, delaš le stvari, ki so njemu všeč itd...
Sedaj počasi spoznavam, da ni center sveta, da so tu še otroci, da sem tu še jaz...
Lažje je. Lažje zame, za otroke in seveda tudi zanj! Sedaj mi včasih prav paše, da kam gre, ali da grem kam jaz.... Lažje mu tudi povem stvari, ki me motijo na njem!
Vse je vedno lažje.... Odvisnost žre energijo!

Velike zasluge gredo tudi njemu, ker me je naučil tega, da ne moreva biti večno zlimana skupaj.... Res je v redu človek, enkraten do mojih otrok, enkraten do svoje hčere in enkraten zame.... Srčno upam, da bom čisto splavala ven iz tega in da bom spoznala, da je itak vedno z mano, pa čeprav ne fizično!

LEP DAN VSEM!

Uf sem se izpovedala!

[vanja]

Očitno imamo vsi podobne težave. Težko je živeti v dvoje, če imata dva različne svetove in poglede nanje.

Edino kar je koristno, je: se obnašati do njega točno tako kot se on do tebe, ko se začne jeziti pa mu razložiti, da tudi tebi tega ni treba prenašati. Pri meni je obrodilo sadove, začel me je upoštevati, samo ne vem, če ne prepozno, bomo videli, če partner nima časa, si ga moraš sam zapolniti, ko nehaš prositi in se jeziti, ugotovi, da nekaj ne štima.

Za vsakega velja kakšno drugo pravilo...treba je samo ugotoviti katero!


LP!

[Pujsita]

Meni se zdi pa ravno čar v tem, da svoje napake spoznaš, ko si v zvezi z nekom in lepo se mi zdi, da sem se prav zaradi težav v zvezi naučila sploh imeti rada, naučila sem se sprejemati vse ljudi - ne glede na to, da niti eden ne razmišlja tako kot jaz.

[Natasha]

Izkušnje so res najboljša šola...