Ali se ljubimo?
#1
Objavljeno: 22. maj 2002, 01:00
Vsi tezimo k ljubezni, zdravemu medsebojnemu odnosu in da bi to dosegli se vedno osredotocimo na druge, ter iscemo njihove napake in nato potem analiziramo, zakaj se pojavljajo tezave. Poiskusamo spremeniti druge, da bi bile resene nase tezave. Kot je ze Marsa napisala v enem clanku.. to ne bo delovalo.
Osnovno vprasanje je, ali ljubimo sebe, ali cenimo sami sebe, ali smo mnenja, da smo vredni ljubezni, spostovanja, in vsega najboljsega??
Stvar je preprosta..
- Ce ne ljubis sebe, na mores ljubiti drugih
- Ce ne cenis sebe, ne mores ceniti drugih
- Ce ne zaupas sebi, potem ne zaupas drugim
- Ce o sebi nimas najboljsega mnenja, ne mores ga imeti o drugih
- itn...
Najlazje je za vsak problem obtoziti drugega in vzroke iskati v drugih. Ampka je nemogoce, da je za kakrsen koli problem kriv kdo drug. Vedno je problem v nas samih, nikoli kje drugje. VEDNO JE POTREBNO ZACETI PRI SEBI! Ko spoznamo sebe, potem lahko gradimo odnose in se spuscamu v parterstvo in vse se zdi lahkotno kot igrica..
Ta tema ima 2 vprasanja?
KOLIKO SE LJUBIMO?
ALI PRI VSAKI TEZEVI POGLEDAMO NAJPREJ VASE IN POISCEMO VZROK V SEBI? Ali smo sposobni razumeti, da ni kriv tisti, ki nas je "udaril"?
Tjazy
#2
Objavljeno: 22. maj 2002, 01:00
Ko sem gledala v karte na 090, sem večkrat slišala tožeče besede, ki so se nanašale na partnerski odnos: "jaz bi samo rada"... ! Vedno sem najprej poslušala in razumela, ko pa je oseba vendarle nenehno ponavljala, kaj samo bi ona rada, pa sem je nenadoma bila sita in dejala: "Gospa, ampak a ste se kdaj vprašali, kaj bi ON rad?! )
Ko tožeče nekoga gledamo, on me more štekati, kaj je v naši glavi in kaj bi mi radi. In če bi radi nekaj in je to povezano z njim, mu to preprosto rečemo.
Izgogibajmo se besed in očitkov, kot so: Vedno (vedno to narediš tako - torej narobe), Nikoli (nikoli ne narediš ničesar prav) ipd..
Ne tekmujmo v svoji glavi z njim in se ne prerekajmo, tudi če smo z verbalnim že prenehali - prenehajmo tudi v glavi in mu namesto tega pošiljajmo dobre, ljubeče in pozitivne misli.
Ko mi je kdaj kdo šel še posebej na živce, sem se morala prav prisiliti, a sem vednarle raje zanj molila oz. mu pošiljala dobre misli.
Ne iz kakšne posebne plemenitosti - meni je bilo lažje - na ta način sem dala to s svojih ramen. Kolikor je v moji moči, naredim, dam od sebe, se prilagodim, sprejmem, razumem, odpustim, kar pa je od tam naprej za to osebo (kaj potem ona z vsem tem naredi), pa jaz nimam več vpliva oz. to ni več v moji moči.
MI si nekako predstavljamo, kaj bi on sedaj ali pač kadarkoli moral narediti. On bi moral to, ta bi moral ono... Zakaj? Kdo to pravi?
Kaj pa - če je z nami kaj narobe? Ko nam bo on podobno poočital, se bomo skregali in ne priznali, da sami nimamo prav ali da bi se ravno mi morali spremeniti in bi pač egoistično hoteli še naprej gledati iz (samo) svojega zornega kota.
Toda - resnici sta vsaj dve - če sta dva.
Ali se ljubim?
Po mojem se skozi vse življenje učimo nekako vzljubiti sebe - takšnega kot smo.
Jaz ljubim človeka v sebi - fascinirana sem nad človekom v sebi. Koliko lahko prenese človek, koliko jaz lahko prenesem. Kaj sem že vse in kaj vse še bom? Kako naivna sem bila kot majhna punčka... pa kako modra... Duhovito pa se vidim tudi, kakšna bom, ko bom stara.
To, da mi je dano, da živim, me navdaja z neizmernim veseljem, pa čeprav se sliši kot fraza in patetično.
A je res.
Vesela sem, da živim, vsakič znova se spomnim na to, včasih me kaj drugega na to spomni, in če je tako, mislim, da to pomeni, da se imam tudi rada. Če imam rada življenje, imam rada sebe - in obratno.
Ja - ljubim se.
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
Picasso
#3
Objavljeno: 24. maj 2002, 01:00
Najboljše in največje ogledalo so partner in otroci. Ko vidimo napake in tudi lepe lastnosti v drugih pravzaprav vidimo svoje napake in lastnosti.
andrej
#4
Objavljeno: 26. maj 2002, 01:00
#5
Objavljeno: 26. maj 2002, 01:00
to je narava!
pokowc
#6
Objavljeno: 17. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#7
Objavljeno: 20. junij 2002, 01:00
Afrodita.. vidim, da nekaterih stvari ne mores pozabiti in vse tisto kar ne mores pozabiti je tvoj problem. Ce to ne bi bil tvoj problem, potem tvoje pisanje ne bi bilo usmerjeno k zalitvam in sojenju. Nic hudega, ce nisi razumela tega, kar sem ti napisal, kar se kaze po tem, da pises nekaj v tri dni. Nikoli nisem rekel, da je v redu seksati vse povprek.. rekel sem, da to ni greh, ker greh ne obstaja in da kadar sta dva za to in energijsko usklajena (da ne gre za denar ali za koristoljubje) ni s seksom cisto nic narobe. In nehaj ze enkrat tupiti v prazno neke svoje ideje o meni, ker si na tvojo zalost zgresila. Najbolj pomembno je, da ves, da ti ne zemerim in da verjamem, da delujes najbolje kot znas. Dajes vse od sebe in vse je ok. Veseli se, ker si nasla svoj problem in ljubi se! Sedaj imas razlog. Poljubcek!
Tjazy
#8
Objavljeno: 21. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#9
Objavljeno: 21. junij 2002, 01:00
Tudi je res, da je treba najprej pogledati vase. Ni pa spet tako, da bi bili zmeraj mi odgovorni, ce nekdo pocne stvari, ki nas prizadenejo. Morda to pocne zaradi svojih notranjih strahov, in v tem primeru je nasa odgovornost le, kako bomo na to reagirali.
Mislim, da gre pri teh dveh izrazih za razlicne nivoje ljubezni. Ljubiti je lahko ali zelo splosno (ljubim vse ljudi, vsa bitja), lahko pa je zelo intimno in mocno. Imeti rad je po moje nekje vmes. Anglezi sicer uporabljajo en izraz, vendar je razlicen pomen razviden iz kontexta in intonacije ipd.
pokowc, ja, hlepimo po sprejetju, ker je to naravno stanje bivanja. Vkljucenost, povezanost, sprejemanje, obstojanje, prisotnost. In mislim, da lahko sele takrat resnicno zacnes ziveti, ko sprejmes samega sebe in druge.
Anatha
#10
Objavljeno: 22. junij 2002, 01:00
ljubimo se, ker imamo občutke
ljubimo, ker želimo biti izpopolnjeni.
ljubimo, ker imamo srce;-)
pokowc
#11
Objavljeno: 12. marec 2003, 01:00
Marsa
Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moci. Latinski pregovor
Picasso
#12
Objavljeno: 13. marec 2003, 01:00
#13
Objavljeno: 13. marec 2003, 01:00
Vec srckov.. ? E to pa ne vem...
Tjazy
*** Svet je narejen preprosto! ***
#14
Objavljeno: 13. marec 2003, 01:00
Pa ce so na vidnem mestu, se jih pac hitreje opazi kot pa na 11. ali kateri strani posameznega foruma...
Ravno tole temo pa zato, ker mi je bil vsec naslov.
Marsa
Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moci. Latinski pregovor
Picasso
#15
Objavljeno: 13. marec 2003, 01:00
quote:
Marsa pravi:
Tjazy - fino temo si tule odprl - največ težav (še posebej teh, ki so povezane z medsebojnimi odnosi) je ravno v tem - v poizkusih, da bi spreminjali druge.
Ko sem gledala v karte na 090, sem večkrat slišala tožeče besede, ki so se nanašale na partnerski odnos: "jaz bi samo rada"... ! Vedno sem najprej poslušala in razumela, ko pa je oseba vendarle nenehno ponavljala, kaj samo bi ona rada, pa sem je nenadoma bila sita in dejala: "Gospa, ampak a ste se kdaj vprašali, kaj bi ON rad?! )
Ko tožeče nekoga gledamo, on me more štekati, kaj je v naši glavi in kaj bi mi radi. In če bi radi nekaj in je to povezano z njim, mu to preprosto rečemo.
Izgogibajmo se besed in očitkov, kot so: Vedno (vedno to narediš tako - torej narobe), Nikoli (nikoli ne narediš ničesar prav) ipd..
Ne tekmujmo v svoji glavi z njim in se ne prerekajmo, tudi če smo z verbalnim že prenehali - prenehajmo tudi v glavi in mu namesto tega pošiljajmo dobre, ljubeče in pozitivne misli.
Ko mi je kdaj kdo šel še posebej na živce, sem se morala prav prisiliti, a sem vednarle raje zanj molila oz. mu pošiljala dobre misli.
Ne iz kakšne posebne plemenitosti - meni je bilo lažje - na ta način sem dala to s svojih ramen. Kolikor je v moji moči, naredim, dam od sebe, se prilagodim, sprejmem, razumem, odpustim, kar pa je od tam naprej za to osebo (kaj potem ona z vsem tem naredi), pa jaz nimam več vpliva oz. to ni več v moji moči.
MI si nekako predstavljamo, kaj bi on sedaj ali pač kadarkoli moral narediti. On bi moral to, ta bi moral ono... Zakaj? Kdo to pravi?
Kaj pa - če je z nami kaj narobe? Ko nam bo on podobno poočital, se bomo skregali in ne priznali, da sami nimamo prav ali da bi se ravno mi morali spremeniti in bi pač egoistično hoteli še naprej gledati iz (samo) svojega zornega kota.
Toda - resnici sta vsaj dve - če sta dva.
Ali se ljubim?
Po mojem se skozi vse življenje učimo nekako vzljubiti sebe - takšnega kot smo.
Jaz ljubim človeka v sebi - fascinirana sem nad človekom v sebi. Koliko lahko prenese človek, koliko jaz lahko prenesem. Kaj sem že vse in kaj vse še bom? Kako naivna sem bila kot majhna punčka... pa kako modra... Duhovito pa se vidim tudi, kakšna bom, ko bom stara.
To, da mi je dano, da živim, me navdaja z neizmernim veseljem, pa čeprav se sliši kot fraza in patetično.
A je res.
Vesela sem, da živim, vsakič znova se spomnim na to, včasih me kaj drugega na to spomni, in če je tako, mislim, da to pomeni, da se imam tudi rada. Če imam rada življenje, imam rada sebe - in obratno.
Ja - ljubim se.
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Na vprašanje: Ali se ljubim?
Jaz imam glede tega malo mešane občutke, amapak verjetno se še iščem, slutim pa, da sem na dobri poti.
Velik del mene (govorim o svojem karakterju) mi je všeč in nikakor nič ne bi hotela spremeniti. Všeč mi je, da mi je zelo mar za druge ljudi. Všeč mi je, da znam čutiti! Všeč mi je, da znam popuščati in prisluhniti. Všeč mi je da se znam prilagoditi....
Je pa tudi nekaj stvari, ki jih pri sebi sovražim. Pa trudim se spremeniti te stvari, pa tko hudičevo počasi gre na bolje. (jaz bi to kar čez noč, ha, ha) Sovražim pri sebi, kadar se zjutraj zbudim slabe volje in potem iščem žrtev, da stresem to slabo voljo nanj (ponavadi najbližji), sovražim, da porabim ogromno časa, da se psihično in fizično pripravim na opravljanje nekega dela, ki mi ni toliko pri srcu. Pa jamram kar nekaj brez veze, pa ful mam enih kritik (pri filmih, glasbi, modi, knjigah...), pa preklinjam, pa PREVEČ RAZĆLENJUJEM VSAKO HUDIČEVO STVAR. Ne moreš verjeti, kako globoko se včasih spuščam (govorim o razmišljanju) in to lahko za eno samo besedo. Aja, pa še tole, ne morem se odvaditi kaditi, preveč sem zakoreninjena doma, pa pozabljiva sem,pa nehala bom zdaj.......
Za vas pa
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
Mir in ljubezen vsem, ki gazijo tla zemlje!
M. H. Alderson
#16
Objavljeno: 13. september 2005, 12:58
Bora
#17
Objavljeno: 13. september 2005, 17:28
ne sej ne - sprejemam se in se zavedam vseh svojih napak in sprejemam druge in jih sprejemam z vsemi napakami...
#18
Objavljeno: 13. september 2005, 17:50
Stvar je preprosta..
- Ce ne ljubis sebe, na mores ljubiti drugih
- Ce ne cenis sebe, ne mores ceniti drugih
- Ce ne zaupas sebi, potem ne zaupas drugim
- Ce o sebi nimas najboljsega mnenja, ne mores ga imeti o drugih
- itn...
stvar je točn tako preprosta ja, s sabo ravnati dobro, in s drugimi ravnati tako kot s sabo tk je to...
#19
Objavljeno: 13. september 2005, 18:06
#20
Objavljeno: 13. september 2005, 18:17
#21
Objavljeno: 13. september 2005, 18:19
<{POST_SNAPBACK}>
z velikim veseljem, sploh s tabo
Ne vem, če bi bil Triple vesel tvoje ponudbe sploh pa nisi moj tip moškega!
#22
Objavljeno: 13. september 2005, 18:26
najbrz nihce ni opazil datuma zadnje objave (pred danasnjimi).
13. marec...
torej, natancno 2 leti in pol je danes od tegale...
Picasso
#23
Objavljeno: 13. september 2005, 18:36
<{POST_SNAPBACK}>Ne vem, če bi bil Triple vesel tvoje ponudbe sploh pa nisi moj tip moškega!
huh, iz fantka sem postal moški No, nek napredek pa je le
#24
Objavljeno: 13. september 2005, 18:52
<{POST_SNAPBACK}><font size=2>
Vsi tezimo k ljubezni, zdravemu medsebojnemu odnosu in da bi to dosegli se vedno osredotocimo na druge, ter iscemo njihove napake in nato potem analiziramo, zakaj se pojavljajo tezave. Poiskusamo spremeniti druge, da bi bile resene nase tezave. Kot je ze Marsa napisala v enem clanku.. to ne bo delovalo.
Osnovno vprasanje je, ali ljubimo sebe, ali cenimo sami sebe, ali smo mnenja, da smo vredni ljubezni, spostovanja, in vsega najboljsega??
Stvar je preprosta..
- Ce ne ljubis sebe, na mores ljubiti drugih
- Ce ne cenis sebe, ne mores ceniti drugih
- Ce ne zaupas sebi, potem ne zaupas drugim
- Ce o sebi nimas najboljsega mnenja, ne mores ga imeti o drugih
- itn...
Najlazje je za vsak problem obtoziti drugega in vzroke iskati v drugih. Ampka je nemogoce, da je za kakrsen koli problem kriv kdo drug. Vedno je problem v nas samih, nikoli kje drugje. VEDNO JE POTREBNO ZACETI PRI SEBI! Ko spoznamo sebe, potem lahko gradimo odnose in se spuscamu v parterstvo in vse se zdi lahkotno kot igrica..
Ta tema ima 2 vprasanja?
<font color=red>
KOLIKO SE LJUBIMO?
ALI PRI VSAKI TEZEVI POGLEDAMO NAJPREJ VASE IN POISCEMO VZROK V SEBI? Ali smo sposobni razumeti, da ni kriv tisti, ki nas je "udaril"?
</font id=red>
Tjazy
</font id=size2>
Yup
prvič in drugič
Klinar
#25
Objavljeno: 13. september 2005, 18:57
Klinar
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0