Jaz pa se z Kironom sploh ne ukvarjam, saj se mi ne zdi prav nič logičen.
Kiron je samo eden izmed tisočev planetoidov. Zakaj torej astrologija ravno njega upošteva? Tu ne vidim nobenega logičnega smisla.
V astrologiji je zadnje čase (zadnja desetletja) moda: iskanja imaginarnih planetov, odkrivanja takšnih in drugačnih tehnik (skoraj vsak se že ponaša z neko lastno tehniko in si s tem predvsem piha samemu sebi na dušo), upoštevanja planetoidov, črnih lun in ne vem še česa.
Vprašanje pa je koliko je to zares bistveno za razumevanje astrologije in vprašanje je koliko tisti, ki se zalagajo z vsem tem zares razumejo temeljno astrološko simboliko. Vse to se mi zdi več ali manj odvečen balast.
Odkritja kognitivne psihologije tudi kažejo omejeno zmožnost človeških možgan za sintetiziranje posamičnih elementov. Človek zmore sintetizirati zgolj omejeno število elementov, vse ostalo, kar to mejo presega, pa odpade.
Kiron boli, a ne? Najbolj zaradi tistega, kar sem obarvala v tvojem postu. Ta meja, konzervativnost in da se nekaj v psihologiji označi za balast, to je boleče za vse ostale dele. Boli, če si izrinjen, potlačen, negiran, razvrednoten, itd. Stvari so izrinjene, toda bolečina ne umre in jo nosi zavest, ki obstaja na račun drugih. In ta meja - omejenost marsikaj negira. In zanikanje nečesa onstran meje je huda obramba, ki mora biti tem napadalnejša, kolikor meja čuti, da jo lahko ogrozi spoznanje, da ni resnica.
Dolgo me že ni bilo na tej strani in ta tvoj post (in vsi ostali v tej temi) se tako močno upirajo ravno Kironu. Zakaj? Verjetno ravno zaradi Kirona.
To ni izzivanje.
To je le tako žalostno.