380 komentarjev na to temo

[Volk K.L.]

<{POST_SNAPBACK}> Kaj si mislite o iskrenosti.Kdaj smo! Kdaj in zakaj nismo iskreni!

Iz izkušenj vem, da včasih zaradi iskrenosti ispadeš neiskren. Če ti nekdo ne verjame, mu ne moreš nič. Lahko si še ne vem kako iskren, verjeti je pravtako pomemben faktor pri iskrenosti.

[tai-chi]

Včasih se sploh ne zavedamo, da nismo iskreni, to je moja izkušnja

Ko se zelo dobro poznaš in se zavedaš vsega kar se ti dogaja potem je lažje.

Druga stvar je pa da se zavedaš, da nisi iskren zaradi tega, da nekoga ne prizadaneš ampak takrat zanikaš sebe f...

Spet naslednja stvar je ta, da je lahko mišljenje, pogled, videnje samo tvoja percepcija, s kakšno pravico imaš potem to nekomu govoriti? Mejbi sam rešiš v svoji glavi in greš veselo naprej

Potem pa vprašanje, mogoče si nekomu nekaj moral iskreno povedat, ker ima tist ta drug na tem nekaj za delat, rabi ta proces al kaj? Samo s kako pravico?

Seveda pa je tukaj povezava s strahom, zanikanjem, nesprejemanjem ... iz ene in druge strani.

[pač ena]

Kaj pa iskrenost do neke osebe, ki je morda sploh ne poznamo ali vsaj ne tako dobro... Kaj če počneš nekaj, kar veš, da bi eno osebo zlo prizadelo in imaš zaradi tega tud (malo) slabo vest...hkrati pa tisto rad počneš in nekako ne moreš nehat... Pa tud povedat ji ne moreš in rečt, da ti je žal... Po drugi strani pomisliš, da si že tolikokrat prizadel ljudi, ki jih imaš rad...zakaj bi se potem oziral na to, ali boš prizadel neko osebo, ki je skoraj sploh ne poznaš? Al je bolje povedat, bit iskren in to osebo potem tud morebiti prizadet ... al raje zamolčat in prenehat s takim početjem...in v obeh primerih je vprašanje; a naredit to zaradi sebe, za svoj notranji mir..ali zaradi te osebe? Ali pa morda nadaljevat in se ne ozirat na čustva te osebe?

Morda ne paše ravno v to temo...a druge nisem našla...
Kaj mislite o tem?

[El Nino]

ohja ko bom končno iskren do sebe... takrat bom kam pršou

[Sabina Sabina]

kaj bomo potem rekli, da je iskrenost relativna in odvisna od okoliščin? - se pravi, da če te na primer mama vpraša ali ima debelo rit ji ti raje rečeš, da ne, ker bi bila sicer užaljena, kot pa da bi ji iskreno povedal svoje mnenje in ji mogoče za trenutek zagrenil razpoloženje in nato iskreno svetoval naj malo
manj je in shujša. a se vam ne zdi da je iskrenost lepša? res pa je da zna biti včasih boleča, samo s tem se morač pač soočit in narediti kaj boljšega iz tega.
mislim, da je iskrenost lepa vrednota in da je je vse manj med nami. žalostno ampak resnično.

[devica]

Jep! Ko te mama vprasa, ce ima debelo rit, reces NEEEEEE! Preverjeno!! Pol pa skuhas karfijolo, pa jo prepricas, da bi udarle skup eno zelenjavno dieto, kar tako- za ciscenje telesa.

[Behemoth]

<{POST_SNAPBACK}>ce je baba iskrena do sebe ze sama ve,kako zgleda,brez tvojega komentarja.  

aja sej

[Audente]

aja...........
iskrenost do sebe pomeni, da si priznaš da maš veliko rit zanimivo
a sem potem čist preveč iskrena do sebe..ker si jaz to skoz in skoz ponavljam

[Audente]

dons že ne dons ne maram nobenga sebe pa še najmanj

ISKRENA PA SEM

[just4you]

....odvisno kje,s kom in gdaj....

[strelka02]

tudi podobno odvisno komu.....

Pa koliko mi ta človek pomeni, pa koliko jaz pomenim njemu.....

Iskrena do sebe ..ja to pa.....

[Todika]

js sm pa ponavad prevč iskrena....al direktna al karkol že čeprov treniram ugriz v jezik, sam mi ne gre najbolš......ipak boli to

vseen bi blo če bi bla kdaj tih, al pa če bi zahinavla mal, se zmuvala pa tko.......iz usmiljenja baje...tak so mi rekli
no, pač ne maram mutenja, okoli vrele kaše variant pa tega......pa itak : ne sprašuj, č nis prpravljen na iskren in direkten odgovor

[amber]

no, pač ne maram mutenja, okoli vrele kaše variant pa tega......pa itak : ne sprašuj, č nis prpravljen na iskren in direkten odgovor

Enako

[astro-riba]

Uvijek sam iskrena ili bar tako mislim.

[Matjaž Bogdan]

Tole sem sicer napisal nekje drugje, pa me zanima vaše mnenje, koliko je v nas vsega tega in kaj nimamo....

Ljudje, ki živimo v tem svetu, smo tako raznoliki, tako presneto različni, da je to kar všečno. Vendar se v nas skriva toliko stvari, ki bi marsikoga presenetile, tudi tiste same, ki jih nosijo, ker se enostavno v njih ne bi prepoznali. Ljudje smo v glavnem manipulatorji -samega sebe, še več pa manipuliramo z drugimi na podlagi naših prepričanj in želja, pa raznih hotenj in vodil, ki nas usmerjajo natanko v to, kar smo sedaj- oziroma- kar igramo. Vloge v življenju so tako različne in tako lahko dosegljive, včasih gredo do skrajnosti skozi trpljenje in posledice, ki smo jih doživljali, vendar je najbolj žalostno ravno to, da se jih ne, ali pa nočemo zavedati. In vse skupaj je začaran krog. Ko smo z ljudmi, se prilagajamo, vsekakor-vendar je razlika, ali to počnemo iz prilagoditve drugim, ker jim olajšamo življenje ali pa iz razloga manipulacije, pravzaprav trenutne igre. Teh iger pa je neskončno. Vendar je vse skupaj tako, da navadno nasedemo na lastni brežini, ki smo si jo sami ustvarili, sicer ne vemo kdaj, vendar smo si jo. In trpimo...druga možnost pa je, da zamenjamo maske, zamenjamo vloge, ki jih igramo in gremo naprej. In delujemo spet kot lepo utečen stroj, ki gre in gre in gre ...dalje- do naslednje plitvine, kamor zaide naša barka.
Manjka nam iskrenosti, predvsem do samega sebe, kot tudi pogojeno-do drugih. Na trenutke se spomnimo, bolje bi dejal – začutimo, kakšni naj bi bili, toda potem se umsko potolažimo s tem, da tako pač mora biti. A človek le ne bi smel biti / pogojno seveda/ tak. Ljudje bi morali imeti zavest, da smo sami v sebi resnica, globoko v sebi in ne v tem, kam nas je pripeljalo življenje. Pa tudi to ne bi smel biti razlog takemu načinu, tudi z usmeritvijo vase, brez pozabe v trenutkih nečesa, česar smo sposobni uspešno fizično absorbirati, bi morali iskati resnico o sebi in drugih ..natanko v sebi- v svoji tihoti in poglobljenosti vase. Skozi ljudi spoznavamo sebe, bo držalo, toda ko tulimo z volkovi, se naše poti spremenijo, ker sami tako hočemo, ali pa ne znamo, ali ne zmoremo drugače. Pa spet- ni povsem tako, ni tako pisano- morali bi poiskati vrednote, ki so v nas, ne v nekakšnem načinu, ki smo si ga privzgojili in pridobili, pa seveda modificirali po naši meri in izbiri. V človeku je mnogo več, kot le besede in umsko prizadevanje za iluzorno srečo, skozi katero seveda lahko preživimo vse življenje. V nas je tudi pesem, je iskrenost, je sreča iz srca, je odprto srce, je resnica, ki ni plod naših mentalnih prepričanj, je dobrota, ki ne izhaja iz sebičnosti, je iskreno sočutje, je ljubezen, ki ni pogojena z modnimi trendi ali vizualnimi predsodki, je nekaj več, kot le včerajšnji dan, ker je pomemben današnji, na katerem bo zrasel jutrišnji, je beseda iz srca, je misel pogojena z lepimi izkušnjami brez strahov, je sončno nebo, ki ni le fotografska umetnost in tehnika, je jutro, ki nosi nasmeh in so solze, ki pridejo iz duše in ne zaradi navade.
Vse skupaj pa hromijo strahovi, v nas, okoli nas, vse skupaj je pogojeno z okoljem in družbo v kateri živimo. Toda človek ima mnogo več v sebi, kot pokaže in da. Ima vse, le pogum v odprtem srcu je potreben, brez strahu pred udarci, pred ranami. Mir v srcu je bistvo človeka- je čista ljubezen, je strpnost, je sočutje in moč, je pogum , ki ne pozna meja. Toda sami sebi smo rablji v tem svetu, en drugemu in vsi vsakemu- in zato nimamo ne poguma, ne iskrene ljubezni in ne iskrenosti ter zaupanja vase in v druge. In vse tole je potem začaran krog manifestacije -kako funkcioniramo v samem sebi in v odnosih. Na žalost je povečini natanko tako. Kako lepo bi bilo, če bi si zaupali in se iskreno ljubili, bili en drugemu v podporo in se zavedali, da je to „le“ vzajemnost srca. In bi nas to držalo pokonci v vseh trenutkih naših življenj....



Lepo bodite
Matjaž

[NVK]

Kako lepo bi bilo, če bi si zaupali in se iskreno ljubili, bili en drugemu v podporo in se zavedali, da je to „le“ vzajemnost srca. In bi nas to držalo pokonci v vseh trenutkih naših življenj....

Verjemi, vsi smo na poti, da enkrat pridemo do tu. Zato je pomembno, da dovoljujemo da smo, kar smo in da so, kar so.

Lahko počnemo, kar hočemo A zavedati se je potrebno kakšne so lahko posledice naših dejanj. In mislim, da se vsi strinjamo, da najlepše in najbolj intenzivne posledice so te, ki pridejo iz delovanja skozi oči ljubezni - razumevanje, sočustvovanje, dovoljevanje in podobne gradnike pozitivnih energij. A eno je želja, drugo pa koliko tega smo TRENUTNO sposobni doumet in uresničevat. ZATO si dovoljujte, da delujete tako, kot znate in imejte radi tudi svoje KAO slabe lastnosti. Tudi te so tu zato, da služijo vam, služijo zato, ker vam skozi delovanje proti sebi in takšnih del posledice vas učijo, kdo v resnici ste.

Zato, živite življenje tako, kakor ga znate, zraven pa bodite pozorni na to, kako ga živite.

[Marsa]

*pa se ena sorodna tema: Iskrenost človeka (ki pa je v forumu Misli in je nisem zdruzevala z obstojecimi)

[mayan]

Men se pa zdi, da eno je iskrenost pri sebi in pa do sebe. Drugo je pa iskrenost do drugih. Oz. se odslikava. Pa ne da bi želela ločevat, sploh ne, ampak da bi komu drugemu lahko kaj govoril, morš bit najprej do sebe pri sebi odkrit. Zato je to težko. In zato tudi nima teže, če ti nekdo nekaj bluzi kakšen si ti, ker se te ne dotakne.

[janko]

usi skp ste eni iskreni nakladači

[Marsa]

no jaz ze.

nimam kej dost za pomisljat, sej sm nenehno v stiku s sabo: sem iskrena do sebe in do drugih.
Vendar zdaj se mi ne zdi vec tolk nadnujno da moram drugim vse svoje misli iskreno povedat - ne ko gre zanje in ne ko je govora o men.

ker kot sem ze rekla/napisala veckrat: nesramnost zame NI iskrenost.
marsikdo namrec o sebi misli in zase pravi, da je iskren, vendar je tak le, ko "ima tolk jajc", da nekomu kao vse v faco pove (pa onega recimo to zali).
ker pa mamo seveda razlicne pragove obcutljivosti, je to, kar je lohk za enga dobrodosla povratna informacija, za druzga nad zaljivo in vtikanje.

Ponavadi pa itak vsi recemo, kok smo iskreni, potem pa te preseneti, ko nekdo sam sebi ocitno laze. vendar to ne pomeni (nujno) da ni iskren, pac pa da preprosto se ni tam.

ampak da bi komu drugemu lahko kaj govoril, morš bit najprej do sebe pri sebi odkrit.

ja, t(k)o.

[mayan]

Res, ampak to se včasih sliši kot že tak zguljena fraza.

[Marsa]

ja, zguljeno, sam tko je.
ja, sej smo si vsi shpegu.

[janko]

dokler razmišljaš o iskrenosti tudi slučajno nisi iskren, kakor hitro ne boš več o tem razmišljal boš iskren, ker razmišljanje o tem ne bo več pomembno