363 komentarjev na to temo

[bast]

V temi najljubše začimbe se pogovarjamo o tem katere začimbe uporabljamo, kako jih kombiniramo ipd.

Kaj pa vzgoja zelišč? Kdaj jih posadimo oz. posejemo? V kakšnih pogojih (svetloba, vlaga…) najbolje uspeva bazilika, peteršilj, majaron,…, kakšna je njihova življenjska doba, kdaj in kako jih pobiramo, kako jih sušimo, hranimo… Kdaj, kje in kako nabiramo zelišča v naravi? Kako še uporabljamo zelišča (poleg tega, da jih dodajamo hrani in iz njih delamo čaje)? Kakšne zdravilne učinke imajo?...


Nekaj o tem si lahko preberemo tudi na http://www.moje-zdra...Narave/Zelisca/

[bast]

Aja, najprej moram priznat, da sama ne vem prav veliko o zeliščih, čeprav sem že nekaj let navdušena nad njimi. Lepo izgledajo in hrana s svežimi zelišči je dosti boljša kot s posušenimi (so izjeme, npr. origano, je bolj aromatičen posušen)… Ampak do rastlin se obnašam pa precej malomarno… Zalivam in trgam listke, to je vsa pozornost, ki jim jo namenim…

Trenutno moje okenske police (zdaj notranjo stran) krasijo: majaron, drobnjak, zelena, peteršilj, origano, timijan, bazilika (ena rastlina še od lani!!), vodna kreša in žajbelj. Zima je vzela šetraj, meto, meliso in “sto” lončkov bazilike ( obožujem jo)… nimam pojma, zakaj…

K pisanju pa me je spodbudil moj ljubljenec, žajbelj . Star je že tri leta in je že precej olesenel, zdaj pa je nenadoma povsem podivjal. Kar naenkrat je pognal ful novih vej in listov, ki ga tako obremenjujejo, da se poveša. Kaj se dogaja, kaj storiti? Po moje mu je v stanovanju pretoplo, prejšnje zime je večinoma preživel zunaj… Ampak zdaj, z mladimi poganjki, ga ne morem postaviti na mraz? Naj poganjke potrgam? Kdaj (glede na lunine mene)?

[VEČNOST]

Pusti, da zrastejo listi in nato naredi iz njih žajbljev liker (je zelo dober).

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>V temi najljubše začimbe se pogovarjamo o tem katere začimbe uporabljamo, kako jih kombiniramo ipd.

Kaj pa vzgoja zelišč? Kdaj jih posadimo oz. posejemo? V kakšnih pogojih (svetloba, vlaga…) najbolje uspeva bazilika, peteršilj, majaron,…, kakšna je njihova življenjska doba, kdaj in kako jih pobiramo, kako jih sušimo, hranimo… Kdaj, kje in kako nabiramo zelišča v naravi? Kako še uporabljamo zelišča (poleg tega, da jih dodajamo hrani in iz njih delamo čaje)? Kakšne zdravilne učinke imajo?...
Nekaj o tem si lahko preberemo tudi na http://www.moje-zdra...Narave/Zelisca/

Bravo, kako si zastavila tole... cist 'pro'...

[strelka02]

En članek

http://www.vecer.si/...004110302199730

Pa nekaj o uporabi začimb

http://www.droga.si/default.asp?id=413

Tale je tudi luštna.http://os-gorje.s5.n...ob/Rastline.htm

Tale pa za vrtičkarje pa sadjarje...

http://www.slonep.ne...ev1=11&lev2=120

Pozdravček

[bast]

Hvala za linke, ki ste jih podali. Seveda se na netu najde marsikaj o zeliščih, dejstvo pa je, da prave zeliščarske strani v slovenščini nimamo. Vsaj poznam je ne.

In nenazadnje, če vtipkaš v iskalnik http://www.najdi.si/ besedo zelišča, je prvi zadetek http://www.lunin.net...vje/zelisca.php Hudo, ne? To “nas” tudi nekako obvezuje, da ustvarjamo, in tudi res ustvarimo eno tapravo zakladnico znanja na to temo, anede?

Predvsem pa bi bilo zaželeno znanje iz lastnih izkušenj…

Evo, to pa sem napaberkovala o žajblju:

Žajbelj (Salvia officinalis L.)
Druga imena: čistec; vrtni žajbelj; prava kadulja; kadulja; žajbel

Žajbljevo ime izhaja iz latinskega salvus (zdrav, dobrega zdravja).

Domovina žajblja je Sredozemlje in Mala Azija. Svetovno znan in zelo cenjen je dalmatinski žajbelj (Hvar, Brač), ki mu po kakovosti sledi albanski žajbelj. Po Kulierju je pravo ime za žajbelj dalmatinski žajbelj (angl. Dalmatian sage), v svetovnih leksikonih pa naj bi bil povečini zapisan kot avtentičen hrvaški proizvod.

Gojenje:
Gojen uspeva po vsej Evropi. Gojimo ga na izrazito sončnih legah, na skalnjakih in škarpah. Potrebuje veliko sonca in propustna tla z veliko organske snovi. Na gredi ga pozicioniramo na sredini. Razmnožujemo ga s semenom ali potaknjenci, pa tudi delitev korenin je uspešna. Rastlino neposredno posejemo aprila ali septembra. Med kaljenjem mora imeti dovolj vlage.

Rastočim poganjkom odstranjujemo vršičke, da so rastline goste. Če poganjki ogolijo jih položimo na tla in pokrijemo s prstjo. Listje nabiramo vse poletje pred cvetenjem, najboljši je julija in avgusta, sicer pa ga nabiramo od maja do oktobra.

Žajbelj je primeren za sušenje; posušen ima nekoliko smolnatejši okus. Lahko ga tudi zamrznemo ali vložimo v olje ali kis.

Je zelo dobra medonosna rastlina, saj daje čislan in kakovosten med z mnogimi zdravilnimi lastnostmi.

Opis:
Žajbelj je nizek (do 60 cm), močno razvejan in v spodnjem delu olesenel, trajni (večleten) polgrm, ki raste v zmernem podnebju. Listi so podolgovati, jajčaste oblike, na obeh straneh žametno - dlakavi, sivkasto-zelene, zelene, rumeno-zelene ali celo modre barve, dolgi 3-10 cm. Cvetovi so vijoličaste, modre, redkeje rumene in bele barve. Skupine cvetov sestavljajo navidezno klasasto socvetje. Pozimi zmrzne prav do korenin.

Žajbelj ima dišeč vonj in topel, nekoliko trpek in grenak okus. Sveže lističe uporabljamo cele ali sesekljane, aromatičnejše suhe pa pred uporabo zdrobimo med prsti.

Glavna sestavina eteričnega olja je tujon, ki je ob prekomerni in dolgotrajni interni uporabi strupen (za centralno živčevje).

Uporaba:
V kuhinji uporabljamo predvsem sveže ali posušene lističe ter mlade vršičke vrtnega žajblja (fr. grande sauge; ang. garden sage), pogosto pa tudi provansalski žajbelj (fr. petite sauge; ang. Provençale sage) in katalonski žajbelj (ang. Catalonian sage)

Žajbelj ima prijeten, a močan in izrazit, nekoliko grenak in smolnast okus, zato ga uporabljamo v majhnih količinah. Jedem ga dodajamo na začetku priprave. Dobro se dopolnjuje s česnom in čebulo, pa tudi s šetrajem, timijanom in pehtranom.
Z žajbljem začinjamo mastne jedi (pospešuje njihovo prebavljivost), svinjske (lističe zataknemo med kosti), jagnječje in zajčje pečenke, perutnino (zlasti gosi, race in piščance), nekatere ribe (na primer jeguljo) in ribje nadeve, mesne sekanice in mesne nadeve, mesne omake za testenine, ričet, nekatere zelenjavne juhe (npr. fižolovo in krompirjevo juho), marinade, jetrne specialitete in klobase. Zaradi aromatičnosti, že en sam listič zadostuje za odišavljanje enega zrezka ali ene porcije pečenke.

Kot začimbo ga najbolj cenijo Američani (svinjina, klobase, sir in pečene ribe), Angleži (nadevi za race in gosi), Francozi (klobase). Priljubljen je tudi v Italiji, Nemčiji, na Balkanu in na Bližnjem Vzhodu.

Priljubljena sta žajbljev med in žajbljev čaj . Žajbelj za pitje lahko vre le 3 minute, ker pozneje se začno izločati eterična olja, ki so za interno uporabo škodljiva. So pa zelo koristna za zunanjo uporabo, zato žajbelj za grgranje ali izpiranje vremo 10 minut...

Cvetove uporabljajajo kot barvo za živila: za obarvanje in odišavljanje masla in nekaterih vrst sirov, dodajajo pa ga tudi kislim kumaricam.

Eterično olje iz listov dodajajo nekaterim likerjem, pa tudi znamenitemu italijanskemu vermutu. Ponekod so ga uporabljali namesto hmelja za aromatiziranje piva.

Žajbelj preprečuje žarkost maščobe, zato ga uporabljamo kot antioksidant v mesni industriji, deluje kot konzervans.

Zdravilni učinki:
Žajblju že od nekdaj pripisujejo zdravilne lastnosti, dandanes pa ga zlasti zaradi vsebnosti antioksidantov uvrščamo med najučinkovitejša zelišča proti raku. Pospešuje prebavo maščob. Učinkuje proti krčem in pri težavah s prebavili, proti vnetjem, proti potenju, blaži kašelj…

Žajbljeno olje uporabljamo pri paradentozi in sicer tako, da si vsak večer zobe umivaš z dodatkom eteričnega olja. Uporabno je tudi pri vnetju dlesni (dekubitus), lahko uporabljaš direktno na dlesen. Za vneto grlo - grgranje, za razne izpuščaje (afte....) v ustni votlini pa izpiranje...

Opozorilo: Zaradi vsebnosti tujona, priporočajo za samozdravljenje le zunanjo uporabo, pitje čajev pa naj bi bilo pod zdravnikovim nadzorom oz. v zmernih količinah.

Z žajbljem pripravljamo krepčilno kopel in poparek za čiščenje kože (tudi pri celulitu) ter spiranje las. Poparek lase okrepi, potemni in pospeši njihovo rast.

V kozmetični industriji uporabljajo eterično olje kot dodatek k zobni pasti, ustni vodici in milom.

Je tudi barvilna rastlina; iz listov so izdelovali rjavo barvilo za volno.

V biodinamičnem vrtnarjenju so ugotovili, da odganja mnoge škodljivce, kot so kapusov belin, listne uši in polži. Žajbljev vonj odganja tudi komarje in molje, zato lahko damo lističe med perilo in v omare. Eterično olje odganja gosenice, tudi kapusovega belina, sovk, talne ogorčice in klope.

Viri:
http://med.over.net/...5&i=2597&t=2596
http://www.droga.si/default.asp?id=473
http://www.gurman.si...d74adee940b&S=7
http://www.vecer.si/...004092202189504
http://www.unitrade.si/Zajbelj.htm
http://www.altermed....adef95d9a9ec3d8

[strelka02]

ARNIKA

OPIS RASTLINE
Arnika zraste tudi do 70 cm visoko. Steblo arnike je žlezasto in dlakavo, z enim cvetnim koškom. Listi so kratko pecljasti. Pri nabiranju arnike se je najbolje orientirati po barvi in aromatičnem vonju cvetov arnike. V kolikor cvetne liste stisnete med prsti, cvet pusti rdečo sled. Če bo temu tako, veste, da ste našli pravo rastlino. Arnika ima namreč svoje "dvojčice" na travnikih in jasah, ki pa niso zdravilne. Pazite, da domov ne prinesete nezdravilnih rož.

Cvetovi arnike dišijo aromatično, posušena rastlina ima še intenzivnejši vonj, že kar malce zoprn. Je pa tudi ostrega in grenkega okusa.

Arnika prične cveteti maja, v višjih legah pa tudi kasneje.

Najdete jo po vsej Evropi, na svetlih gozdnih jasah, travnikih in pašnikih. Zdravilna moč pa je ne glede kje jo naberete približno enaka.

ZDRAVILNI DELI RASTLINE
Zeliščarji uporabljajo predvsem cvetove arnike, manj pa steblo. Pogosto pa zasledimo tudi uporabo podzemnega dela rastline, korenike. Izkopati jo moramo pred cvetenjem, ali pa pozno jeseni.

Sušenje cvetov:
Nabranim cvetom moramo odstraniti zelene ovojne listke in jih preostanek cveta posušimo na soncu. Posušene dele rastline shranjujemo v temnih prostorih, v papirnatih ali platnenih vrečkah.

Ob pravilnem shranjevanju so zdravilni pripravki praviloma uporabni eno leto.

ZDRAVILNE LASTNOSTI IN UPORABA
Za zdravila iz domače lekarne se uporabljajo cvetovi in podzemni deli rastline.

Arnika je zelo znana in občudovanja vredna rastlina, ravno zaradi svojih blagodejnih zdravilnih učinkovin in lastnosti.

Zelo znani svetovni zdravilec Kneipp je bil navdušen nad zdravilnimi lastnostmi arnike. Poudarjal je njen pomen pri zdravljenju ran, krvavitev in poškodb.

Pripravimo lahko:
- tinkturo
- cvet
- olje


priprava tinkture je precej težavna, zato raje po njej povprašajte v vaši lekarni. Rane si lahko očistite z razredčeno raztopino pripravljene tinkture in sicer:

2 do 4 polne žlice arnikove tinkture zmešajte z 1 litrom destilirane vode, ali prekuhane hladne vode.

Mešanica 20 g arnikove tinkture in 20 g destilirane vode hitro ustavi kožno krvavitev.

V majhnih količinah arnika širi krčne žile, pomirja krče in ureja krvni obtok.

Arnikin cvet (namočeni cvetovi arnike v žganju) uporabljajo pri lajšanju revmatičnih težav, bolečin v mišicah. Uporablja se lahko tudi pri masaži bolečih mišic.

Arnikino olje pa si lahko pripravite kar sami doma. Namočite cvetove v olje in jih pustite na soncu toliko časa, da olje postane rdeče. Tako pripravljeno olje je koristno predvsem pri hitrejšemu zdravljenju manjših ran. Ker ne povzroča dodatnih bolečin (skelenje, kot tinktura in cvet) je priljubljen pri otrocih, ki imajo praviloma še največ takšnih težav.

Arnika čisti organizem, torej deluje proti strupom, zato jo zlasti priporočajo pri zastrupitvah z gobami.

Velja pa tudi opozorilo: prekomerna uporaba arnike lahko povzroči težave.

Tukaj pa še borovnica.

BOROVNICA

OPIS RASTLINE
Borovnice zrastejo v majhnih grmičkih do 30 cm visoko. Stebla in vejice dolgo časa ostanejo zeleni.

Jagode oz. borovnice nimajo vonja, sveže pa so kiselkasto sladkega okusa, posušene pa nekoliko trpkega. Sok borovnic pa je zelo temne, skoraj črne barve.

Cvete od aprila do junija, zori pa od julija do konca septembra.

Borovnice rastejo v svetlih gozdovih. Najdejo jih tudi v višjih legah. Rajši imajo kisla in humozna tla.

ZDRAVILNI DELI RASTLINE
Tudi v naravnem zdravilstvu in zeliščarstvu so najbolj poznani plodovi in listi. Plodove nabiramo zrele, liste pa tik pred dozoritvijo plodov, kajti zdravilnih sestavin ob zorenju plodov v listih borovnic ni več.

Drži pa, da se mnogi lotijo nabiranja plodov in listov borovnic hkrati, kar pa ni dobro. V tem primeru uporaba listov ni zdravilna.

Za zdravljenje so tudi primerni podzemni deli rastline, tudi te je potrebno pravočasno izkopati iz zemlje. Vsekakor pred cvetenjem borovnic.

Sušenje listov rastline:
Liste sušimo v zračnem prostoru in v senci.

ZDRAVILNE LASTNOSTI IN UPORABA
Borovnice vsebujejo veliko zdravilnih sestavin, med drugim tudi: mirtilin, jabolčno in citronsko kislino, v plodovih pa je med drugim tudi veliko vitamina C.

Posušene in rahlo prekuhane borovnice so dobro zdravilo priti driski, krvavitvam iz zlate žile, sečnim in ledvičnim kamnom.
Naravni zdravilec Kneipp priporoča preilv iz listov in plodov proti driski.

Pri vnetju debelega črevesja, vnetju želodca in proti vsem drugim želodčnim in črevesnim boleznim, kakor tudi proti prebavnim motnjam, pri pomanjkanju teka, oslabelosti je zelo priporočljivo borovničevo vino.

V kolikor borovničev sok zadržimo v ustih ugodno vpliva proti vnetju dlesni. Deluje pa tudi preventivno, kar pomeni, da vnetje preprečuje. Odpravlja tudi neprijeten zadah iz ust in ublaži ter zmanjša prebavne motnje.

Kadilci pozor! Borovničev sok vam bo zmanjšal cigaretno strast in v vas zbudil celo odpor proti cigaretom.

Čaj iz borovničevih listov je odlično zdravilo za zniževanje sladkorja v krvi in deluje kot rastlinski insulin. Vendar le v enem primeru, da so listi pravočasno nabrani in pravilno posušeni. Toda kljub temu ne pozabite na zdravniške nasvete, brez njih ne gre.

Priprava čaja iz borovničevih listov:
Eno polno jedilno žlico dobro posušenih in narezanih borovničevih listov poparimo z eno skodelico vroče vode. Čaj pustimo stati približno deset minut, nato ga popijemo, nesladkanega in po požirkih.
Čaj vam bo pomagal pri odvajanju vode, pri zdravljenju vnetja sečevoda in katarja.

Priprava čajne mešanice proti sladkorni bolezni:
- listi borovnice
- kopriva
- regrat
- rman
- robidovi listi
- fižolove luščine
- tavžentroža

Vse ta posušena zdravilna zelišča pomešajte in pripravi poparek. Eno žličko čajne mešanice prelijte z eno skodelico vroče vode.

Borovničev cvet:
V en liter žganja damo 3 do 4 prgišča borovnic, lahko sveže ali pa posušene. Nato pustite žganje stati dva do tri tedne. Tako nastane borovničev cvet, ki lajša predvsem želodčne težave.

Hmi zkušnje. borovnica , predvsem kuham borovničev liker. Pa borovničev čaj suhe borovnice polodovi, kuham če ima težavo s prebavo. ČAj iz listov pa resnično zbija sladkor v krvi. prav tako tudi čaj iz jabolčnih lupin, ali pa češnjvi peclji. Najraje pa imam kar sveže borovnice, pa žlico sladkorja notri..mljask

Arnika...to rastlino pa namkam v cvet (lahko jo tudi v lekarniški alkohol ali pa v olivno olje9 če je v olivnem olju daš vse skupaj na sonce saj za 14 dni, da se prepaca. Lahko pa kombiniraš šentjanžovko in arniko pa vse skupaj v olivno olje. Olje dobro celi rane.
tinkturo pa je uporabljal moj dedek, ko je imel rano na želodcu. točno kako je tinkturo naredil pa na žalost ne vem: Zapomnila pa sem se da moraš vse skupaj jemati zelo previdno.
Pozdravček
Pa še ena slikca arnike

[julijana]

BAZILIKA-Ocimum basilicum
ljudska imena:bajželj, bažuljek, bosilj, božilek, bražiljka, mežiljka, prežiljka
Spol:moški
Planet:Mars
Element:Ogenj
Božanstva:Višnu, ERzul
Moči:ljubezen, izganjanje duhov,bogastvo,letenje,zaščita

ČAROVNA UPORABA:vonj sveže bazilike spodbuja naklonjenost med dvema osebama, zato ga uporabljamo za umiritev razdražljivosti med ljubimcema.Dodajamo ga ljubezenskim kadilom ali čarovnim vrečkam, s svežimi listi pa podrgnemo po koži, ker deluje kot naraven ljubezenski parfum.V vzhodni Evropi so včasih mislili, da bo mlad mož ljubil žensko, od katere bo sprejel vejico bazilike. . Če jo nosimo v žepu nam prinese bogastvo.Bazilika, ki jo položimo v blagajno ali na prag poslovnih prostorov, privabi kupce.Tam, kjer po tleh raztresemo baziliko, ne obstane nobeno zlo.
Pravijo, da so čarovnice pred letenjem popile pribl. pol skodelice soka bazilike. .Nenazadnje bazilika pomaga pri hujšanju, toda le tako, da tisti, ki želi shujšati, ne ve, da mu pomagamo.Po starem čarovniškem izročilu ni mogoče zaužiti niti grižljaja s krožnika,pod katerega smo skrivaj položili baziliko.
Podarjena bazilika prinese srečo v novi dom.

[strelka02]

Bazilika

Nepogrešljiva je v paradižnikovih jedeh. Dodajamo jo tudi zelenjavnim juham in prikuham, predvsem fižolovim in grahovim, zeliščnim namazom, pečenkam in pečenim ribam.
V vrtu ji ustrezajo sončna in zavetna rastišča, pozimi pa jo lahko gojimo v lončku na svetli okenski polici. Lističe nabiramo pred cvetenjem, najbolje zjutraj, da ohranijo aromo.
Boljše kot zamrzovanje, je shranjevanje lističev po italijansko - zložimo jih v
kozarec, posolimo, zalijemo z olivnim oljem in zaprt kozarec shranimo v hladilniku.


Pozdravček

[sedna]

Bazilika je ljubezensko zelišče.
Julijana, mi je všeč, da si dodala tudi čaroviško uporabo.
Če koga zanima, poglejte na
http://www.vrbov-log.org/kampus/
mariskaj napisanega o rastlinicah!

Pozdrav!

[bast]

<{POST_SNAPBACK}>BAZILIKA... Po starem čarovniškem izročilu ni mogoče zaužiti niti grižljaja s krožnika,pod katerega smo skrivaj položili baziliko.

pol jutri ne bo problema s postenjem...


še en kopipejst iz http://www.kalia.si

Zelišča v lončkih
Številna zelišča bodo rasla v lončkih in koritih na svetlih okenskih policah ali pa v visečih košarah. Plastični lončki so sicer cenejši in lažji od glinenih ter se ne razbijejo hitro, vseeno pa imajo glineni nekaj prednosti.

Glineni cvetlični lončki
Ker so njihove stene prepustne za vlago, se zmanjša nevarnost prenamočenosti zemlje in s tem gnitja korenin. Res pa je, da moramo zato zelišča v glinenih lončkih zalivati pogosteje. Lonček, naj bo plastičen ali glinen, mora imeti drenažno odprtino in naj stoji v podstavku.

Vročine ne marajo
Zelišča gojimo v svetlem prostoru z dnevno temperaturo ok. 21 °C in nočno največ 15 °C. Občutili boste, da bo v tem primeru tudi aroma zelišč izrazitejša. Predvsem pozimi moramo biti previdni, saj rastline počivajo in jih ne smemo siliti k pretirani rasti. Zjutraj jih zalijemo z mlačno vodo, zelišča z večjo listno površino (bazilika, meta) v suhih prostorih občasno pršimo.

Redno rezanje
Manj svetlobe in prostora bo pozimi zaviralo zelišča v rasti, kljub temu pa jih moramo redno rezati, da jih ohranimo čvrste in lepo oblikovane. Glavni poganjek odščipnemo, da vzpodbudimo grmičasto rast.

Avtorica članka je Andreja Žagar.

[bast]

Še en članek Andreje Žagar Kreša z okenske police

Krešo lahko gojimo kjer koli in kadar koli. Spomladi in poleti v vrtu, kjer bo dobro uspevala tudi na manj sončnih gredicah, jeseni in pozimi pa lahko raste v stanovanju.

Ker vsebuje veliko vitaminov (A, B, C), klorofil, železo in gorčično olje, ki čisti kri, so jo včasih uporabljali kot zdravilo proti skorbutu, pa tudi za izboljšanje apetita in zaščito pred insekti. Danes lističe vrtne kreše v glavnem dodajamo jedem. Okusna je v solatah, krompirju, omakah, jajčnih in paradižnikovih jedeh in juhah, pomešano s skuto ali surovim maslom pa jo lahko namažemo na kruh.

Pozimi v stanovanju
Jeseni in pozimi krešo sejemo v lončke in plitve zabojčke, ki jih napolnimo z rahlo zemljo. Prva dva do tri dni do kaljenja nekateri postavijo posode s krešo v temen prostor, kar pa ni nujno. Nato ji namenimo svetlo okensko polico. Paziti moramo, da se zemlja v lončku ne izsuši.

Režemo mlade lističe
Ko je rastlina visoka približno 5 do 8 cm, kar doseže približno v 10–14 dneh, lističe porežemo in uporabimo. Ker zelo hitro raste, jo sejemo večkrat, da jo imamo vedno svežo pri roki. Krešo lahko režemo kar nekajkrat, dokler ne opazimo, da so lističi začeli rumeneti. Nato poskrbimo za nove setve.

o kreši imamo na nlf že samostojno temo:
vodna kreša

meni je super. sklije že v kakšnih 5 dneh in v 14 jo lahko že režeš. edin... moja vedno crkne, potem ko jo porežem.. ni mi še uspelo dobit večkratnega pridelka... kdo ve zakaj?

[julijana]

ŽAJBELJ-Salvia officinalis
Ljudska imena:kadulja, čistec, salva
Spol:moški
Planet:Jupiter
Element:Zrak
Moči:nesmrtnost, dolgo življenje,modrost, zaščita, želje

ČAROVNA UPORABA:žajbelj uporabljamo, da bi si zagotovili dolgo življenje-včasih celo nesmrtnost . To dosežemo tako, da vsak dan v letu ali pa vsaj v mesecu maju zaužijemo nekaj žajblja, kajti:
"Kdor živeti hoče za vedno ,
mora jesti žajbelj v maju redno." (js ga ne bomxDDx)
Žajbelj nosimo s seboj, da bi bili modrejši, , liste pa uporabljamo pri neštetih obredih za zdravljenje in denar.
Obstaja nekaj zanimivih nasvetov, kako posaditi žajbelj na lastnem vrtu; to mora opraviti tujec. Cela gredica žajblja prinaša nesrečo, zato zagotovimo, da si jo deli z drugimi rastlinami.
Če si želite uresničiti svojo željo, jo napišite na list žajblja in ga skrijte pod svojo blazino.Tri noči tako prespite na njem.Tudi če samo enkrat sanjate o tem, kar si želite, se bo to uresničilo; če ne, pa žajbelj zakopljite v zemljo, da vas ne bi doletela kakšna nesreča.


Vsem "postujočim" želim prijeten post. Naj vas življenje razvaja.

[bast]

Zeliščni vrt v februarju http://www.slonep.ne...2=120&lev3=1810

Zelišča v posodah, kot sta rožmarin in lovor, prično odganjati. Rastline redno pregledujemo in pazimo na pojav škodljivcev. V zabojčke na okenskih policah sejemo zelišča. Napravimo ogrodje za zeliščno spiralo. Pripravljati začnemo zeliščne grede.

[Ksenia]

hudo
in kdaj je najboljši čas za nakup zelišč, tistih v lončkih - okensko balkonska varianta

[mushi]

The best!!!!!!!!!!!
Ravno to rabim, k zdej bom mela zelišča posajena.. mmm.. pol pa sveža trgaš, origano, bazilika, timijan.. pa morje bazilike bo!!!!!! Pa enkrat sem jih v Sparu kupla v lončkih pa je vse crknal full hitr.. Tko da tole vse preberem!!!!!!!!!!!

[julijana]

MAJARON IN DOBRA MISEL, NAVADNA-Majorana hortensis in origanum vulgare
Ljudska imena: majeran, majeron,marjon, mažaron;bolmet, čober, dobromislika
Spol: moški
Planet: Merkur
Element: Zrak
Moči: zaščita, ljubezen, sreča, zdravje, denar

ČAROVNA UPORABA:
Majaron in dobro misel uporabljamo pri čaranju za ljubezen, za utrjevanje ljubezni pa ju dodajamo hrani.
Če ju imamo pri sebi, delujeta kot zaščita, enako pa delujeta tudi doma. V vsaki sobi imejmo nekaj majarona in ga vsak mesec zamenjajmo. Če ga gojimo na vrtu, ščiti pred zlom.
V zimskih mesecih imejmo pri sebi mešanico majarona in vijolic. Uporabimo jo kot amulet proti prehladu.
Majaron, ki ga podarimo depresivni osebi, tej vrne veselje. Uporabljamo ga tudi pri čarovnih vrečkah in mešanicah za denar.
-----------------------------------------------------------------------------------------------Sama uporabljam majaron kot blažilo za krče pri menstruaciji, učinkovit pa je tudi pri izločanju mleka pri doječih materah(tu ga lahko mešaš z baziliko), pa še fajn pomirja.
Lep pozdrav in naj vas življenje razvaja

[bast]

Selene, glede na kondicijo mojega žajblja, je boljše, da ti odgovori kdo drug

Res, skor sem ugonobila reveža ! Pa ko bi blo prvič… jej, jej … Poganjki so bili dolgi že kakšnih 10 cm, povešeni in nekateri so se že začeli sušiti! Mislila sem jih porezat, enkrat ko bo ugodna luna (kdaj, naj bi še naštudirala ), ampak ko sem ga zjutraj zagledala… Upam, da bo preživel, da bo polna luna (včeraj) pognala vodo v ostanke poganjkov.. pa znamenje device je menda tudi ugodno za delo z rastlinami…

Mushi, meni tudi marsikaj crkne, tele sadike kupljene v navadnih marketih, pa so sploh občutljive. Sicer že ob nakupu vidiš, ali je sadika zdrava in močna, ali vsa žgoljava… Sam jaz brez bazilike ne morem, pa jo kupim magari v marketu sred zime… tolk da je je neki doma, tud če lahko samo vsake tolk potrgam par lističev…

Tko da, Selene, sadike lahko kupiš kadarkoli: glede na to pa, da zelišča večinoma domujejo v toplih krajih, se njihova sezona pri nas začne spomladi, ko se ustvarijo pogoji, ki jim najbolj ustrezajo. Takrat se jih dobi tudi na tržnicah…

Ma super, vse več nas je v tej temi , skupaj bomo ziher vse naštudirali. Pa še kakšen znalac se nam bo pridružil, morda …

[strelka02]

ognjič
večina ga poznamo kot zdravilo, za kožo. Namakamo ga v olje ali pa izdelujemo mazilo. Čajček (poparek) dobro dene prebavi in pospešuje izločanja žolča.
Kopel iz ognjičevih cvetov mehča kožo.

Uporabljamo ga lahko tudi kot začimbo in sicer kot barvilo, podobeno kot žafran. Za juhe ...
Večinoma pa so ga uporabljali za barvanje masla..da lepo rumeno barvo.

to je čisto taka skromna cvetlica z lepimi rumenimi oranžnimi cvetovi.
Posejemo ga spomladi...raste kot plevel ( mislim rožica sploh ni očutljiva)
In cveti skozi celo poletje.

V vrtu je koristna rastlinca...odganja polže in odganja komarje.
Pozdravček

Tuki pa še en link o tej meni ljubi rastlinci Vrtni ognjič

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>Selene, glede na kondicijo mojega žajblja, je boljše, da ti odgovori kdo drug

Res, skor sem ugonobila reveža ! Pa ko bi blo prvič… jej, jej    …  Poganjki so bili dolgi že kakšnih 10 cm, povešeni in nekateri so se že začeli sušiti! Mislila sem jih porezat, enkrat ko bo ugodna luna (kdaj, naj bi še naštudirala ), ampak ko sem ga zjutraj zagledala…   Upam, da bo preživel, da bo polna luna (včeraj) pognala vodo v ostanke poganjkov.. pa znamenje device je menda tudi ugodno za delo z rastlinami…

Mushi, meni tudi marsikaj crkne, tele sadike kupljene v navadnih marketih, pa so sploh občutljive. Sicer že ob nakupu vidiš, ali je sadika zdrava in močna, ali vsa žgoljava… Sam jaz brez bazilike ne morem, pa jo kupim magari v marketu sred zime… tolk da je je neki doma, tud če lahko samo vsake tolk potrgam par lističev…

Tko da, Selene, sadike lahko kupiš kadarkoli: glede na to pa, da zelišča večinoma domujejo v toplih krajih, se njihova sezona pri nas začne spomladi, ko se ustvarijo pogoji, ki jim najbolj ustrezajo. Takrat se jih dobi tudi na tržnicah…

Ma super, vse več nas je v tej temi , skupaj bomo ziher vse naštudirali. Pa še kakšen znalac se nam bo pridružil, morda …

o hvala za tako izčrpen odgovor, sem že lani tole si nabavila, ampak sem žal ostala sredi leta brez njih, so mi uške napadle vse... kaj storiti takrat, pošpricati s čim? hehe sem čisti blokovski začetnik... se enkrat spomnim sem kot otrok hotela mamici ustrečt in se ji šla oplet peteršilj, smola pa taka, samo petršilja potem ni bilo več zemlji
Bast, hvala

[strelka02]

<{POST_SNAPBACK}>
o hvala za tako izčrpen odgovor, sem že lani tole si nabavila, ampak sem žal ostala sredi leta brez njih, so mi uške napadle vse... kaj storiti takrat, pošpricati s čim? hehe sem čisti blokovski začetnik... se enkrat spomnim sem kot otrok hotela mamici ustrečt in se ji šla oplet peteršilj, smola pa taka, samo petršilja potem ni bilo več  zemlji
Bast, hvala

Poskusi ga pošpricati...cele koprive namoči v vodo npr vedro vode pa nabaši koprive notri, To pusti stati 8 ur. Potem pa špricaj proti uškam. Čisto naravno.

Za gnojilo pa lahko uporabite gabez, rman pa tudi koprive.

gabez se za gnojilo namaka 4 tedne. tudi koprivo namakaš vsaj 14 dni. lahko pa kombiniraš rman in koprive.
Lahko pa skuhaš čajček za rožice...hm 1 l vode pa notri 2 žlici zelišč...to pustiš stati vsaj 10 minut...bolje pa da pustiš kakšen dan ...potem pa rožice pa tudi zelišča zalivaš.

Pozdravček

[nataly]

Oh - kako ste zlate . Sploh tisto o čarovniški uporabi mi je zelo všeč.

Sem nekje zaznala(prebrala, slišala...se res ne spomnim,), da bezeg nikoli in nikdar ne sme goreti (za kurjavo recimo), Drži tole?

[julijana]

Dobro jutro, vsem.
Ja, ognjič, strelka....Lepa in preprosta rožica, pa še zdravilna hkrati . Moj vrt je senčen in mi je lani ves ognjič splesnil...vsaj mislim, da je bilo to. Je možno še kaj drugega? Je kdo delal kakšne kremice iz zelišč? Sem nekaj čarala s kakavovim maslom, čebeljim voskom in oljem pšeničnih kalčkov, pa mi nekako ni ratalo( mere so bile bolj tako na približno ). Ali je bilo pretekoče ali pa se sploh ni dalo mazat. Sem zaenkrat odnehala s poskusi take vrste-se mi zdi bolj prijazno do narave .
Sama uporabljam ognjič v mešanicah za želodec, skupaj z ovsom in meto in mešanicah za "ženski čaj" skupaj z rmanom, šentjanževko, plahtico in meliso.
Lep pozdrav

[strelka02]

Julijana..mogoče je bil ognjič pregosto posajen. je fino če ga poseješ...potem pa malo zrečiš.

Mazilo ognjič je fajn. Sem delala najprej (govorim za ognjič) s svinsko mastjo čisto....ker so priporočali da je proti revmi. Hm pa mi ni bilo všeč...je imel tak čuden vonj..čist po ocvirkih. Uporabila sem domačo svinsko mast,,,hja mogoče zaradi tega.

Potem pa sem dobila recept...razmerje 13:1

torej 13 delov olja in 1 del čebeljega voska. Notri pa nabašeš cvetne liste ognjiča. Zato pa povem ..SUPER. Sem hvaležna za ta recept. ...je pa mastno- mazilo.

Kreme pa še nisem probala...bom pa letos tudi to poskusila. Predvsem s timjanom...pač bom mal eksperimentirala.

ZA bezeg ja bezeg je sveta rastlina. Hm s piščaljo, ki jo narediš iz lesa prikličeš
duhove (še nisem probala )

Planet.: Venera
element: voda

bezeg cvetke uporabljamo za izganjanje, zdravljenje , zaščito...
Če pa raste na vrtu..ščiti hišo...itd Iz iskušenj pa ...bezeg imajo rade uši in če raste ob vrtu..bodo navalile na bezeg..zelenjavca pa bo lepo rasla..
bezeg je super čaj proti prehladu in gripi. Spodbuja potenje inzbija vročino.
Če bezeg obesimo nad vrati hiše...nudi zaščito..prepreči razni zlobi da vstopi vnajo. Drugače pa so včasih kmetje vejice bezga zvezali z rdečo nitjo..in stem zaščitili živino pred raznimi neprijetnosti...hm vstop "vragca" bezeg pa je ščitil živino pred boleznijo.
listi pa cvetje ..pa odganja tudi razne insekte..muhe...
Lahko pa ga namočimo..cvetove tudi v olje...to pa dobro dene razpokani koži.

bezeg so tudi dajali mladoporočencema...prinesel je srečo in jo obdržal

Dopolnite..ker tudi mene zanimajo čarovne lastnosti rastlin predvsem te naše..ki rastejo pri nas. PA ljudje o tem zelo malo povejo...
za les to sem pa tudi sam slišala. Bo kar držalo.

Pozdravček

[nataly]

Strelka hvala
Tudi moja mama dela ognjičevo mazilo s svinjsko mastjo(meni tudi bad).
Bezeg tudi sama uporabljam proti prehladu in gripi.

Tudi jaz čarovnice malo