147 komentarjev na to temo

[free]

verjamem, da je odvisno od pridelave in obdelave soje in,
da je organsko pridelan tofu dovolj zdrava prehrana;
ter, da bio-soja ne prekasa skodljivosti mesa v vecini.

[tantra]

Pri kuhanju stročnic (soje, zelene soje, azuki...) se odstrani (posname stran) peno.

Katera nastane pri zavretju. Vretju na lahkem ognju.

Gre za nekaj v zvezi z boljšo prebavljivostjo beljakovin v stročnicah (zlasti v soji). Tako nekako mi je bilo pred leti razloženo. LP

[Sebastjan]

Nekaj zaupanja imam še v stroko. Jaz nisem imel alergije na sojo, mi je pa malce zmedlo prebavo. Morda bi se po daljšem času umirilo. Res je težko najti ravnovesje med telesnimi in duhovnimi potrebami. Če preveč ignoriraš telo se začne kmalu kazat na zunaj pa tudi na psihi.

S turisti najbrž misliš na turistično pašteto? Uno ribjo zadevo, ki tako lepo diši ...
Ali turiste turiste?

(popravljeno)

[Sebastjan]

Porny, ravno to je tudi meni prišlo na misel. Ampak soja je tudi zelo velik biznis, ne samo meso. Kdo koga zdaj za nos vleče?

P.S. Sirotka v prahu mi povzroča probleme - razdražen nos. Pa znanec je imel isti problem. Tako da sirotke več NE. Menda je kriva precej deformirana zgradba beljakovin zaradi visokotemperaturne obdelave.

Bom še malo počekiral tuje forume ...

[lea]

ja čudno je tole, alergije pri ljudeh so samo iz rastlinskih živil, ne poznam nobenga ki bi bil alergičen na govedino al piščančje meso..

a ne? jaz pa veliko.

[free]

Skodljivosti soje pomoje se dalec niso tako velike kot so skodljivosti mesa ipd.
(Seveda ne govorim o GS soji; katera je pravzaprav menda edina na svetovnem trgu)
Nabolj zdravi naj bi bil tofu, tepmeh ipd... malo bolj pa sama sojina zrna.
Sicer pa cloveku sama prebava in pocutje pove kako prebavlja strocnice in koliksna je primerna kolicina zauzitih za se dovolj dobro pocutje. Obenem pa je tudi priprava pomembna. Po mojih izkusnjah je pene, ki nastajajo med kuhajem je res dobro odstranjati.
Fizol je primerno 'spasirati' tako, da odstranimo lusine ali pa pred tem zmiksati v cimbolj tekoco kaso. Tako tudi skrajsamo cas kuhanja in privarcujemo pri plinu, elektriki ipd. Tudi namakanje ni odvec.

Vsekakor pa so strocnice del cloveske prehranske verige, kot vse drugo... in tudi s strocnicami ni pretiravati. Niti ne s tofujem ali katerim koli drugim beljakovinskim dodatkom prehrani.
Seveda pa je vprasanje kdaj pretiravamo in kdaj ne!? Glede na beljakovinsko podhrajenost ljudi, bi rekel prej, da je predvsem izbira beljakovin bolj vprasljiva kot pa sam vnos le teh.
V tem primeru sem se vedno mnenja, da je redna uporaba tofuja in tempeha, sojinega mleka, oresckov ipd... ter MAP priporocljiva ter dobra alternativa mesojedstvu.

Dejstvo pa je, da je hrana le del energije, ki jo vnasamo v svoja telesa...
Umirjenost, nestresno, harmonicno zivljenje z dovolj gibanja in veselja prinasajo manjso porabo energije in s tem tudi manjso potrebo po vitaminsko mineralnih dodatkih in beljakovinah. Nasprotno pa je poraba lahko vecja, trosnja mineralov, elektrolitov ter delovanje nekaterih organov vecje; obenem pa lahko prihaja do pribitka in zastojev energije, kakor do pomanjkanja le te.
Clovek se naslanja na hrano, drogo... tudi kot kompenzacijo za visje nivoje, veselje, ipd. Tako se ljudje zatekamo k nizjim nivojem kot kompenzacijo za visje. Lahko je to prekomerno delo, kopicenje denarja, neka ego-isfuravanja, ipd.
Clovek, kot duhovno bitje pa se vedno mora vrniti tja, k miru in izvoru.... kjer posledicno kompenziranje ni vec potrebno. Kjer je in ker je izvor vir.
S tem se veckrat tudi potreba po hranjenju zmanjsa ali pa vsaj postavi v primernejse oblike.
Take oblike prihajajo iz nas oz. iz vecjega obcutka ter primernejsega odnosa do sebe in s tem tudi hranjenja. In tak povecan obcutek se posledicno kaze tudi tako, da posegamo po hrani, ki je za nas v tistem trenutku ali obdobju najbolj primerna.
In bolj kot je primerna hrana, ki jo uzivamo, bolj smo seveda tudi zdravi.

[Sebastjan]

Veliko se bere o alergijah na sojo, torej ni priporočljiva ...

Poslušat sebe, torej.

Free, zanimivo pisanje, tisto vijolično.

[free]

Veliko se bere tudi o drugih alergenih, kar ne pomeni, da neka zivila niso priporocljiva za tiste, ki nanje niso alergicni.
Nasploh se veliko bere o alergijah. Eden izmed razlogov so tudi strupi v hrani (pesticidi, ipd) in GS zivila oz. organizmi v zivilih. Slaba odpornost organizma ljudi in predvsem neprimerna bioloska flora crevesja ter zakisanost organizma, ki se ob alergijah veckrat kot predhodnik pojavlja.
In to se ne pomeni, da je bio solata zanic, ce nekdo reagira na celulozo.

Jasno, da sebe. A za to po mojih izkusnjah potrebujemo v sebi kot izhodisce dovolj miru.

[Sebastjan]

Najbolj pogosti vzroki alergij so pasterizirani mlečni izdelki, kuhana jajca, arašidi, razni oreščki, pšenica, soja, itd. Tako se bere po knjigah in po netu. Nekateri pravijo, da so pravi vzrok toplotno (na visokih temperaturah) denaturirane beljakovine v živilih.

Se pa strinjam, da imajo umetni dodatki v hrani in psiha (stres) svoj delež pri alergijah.

Po tujih forumih poročajo o podobnih težavah s sojo, kot sem jih zasledil na tem forumu in preko znancev - predvsem problemi s kožo. Nekateri pa nimajo nobenih težav, vedno so izjeme.

[Sebastjan]

sam stročnice je človek kasneje začel jest ko meso, ne znam si predstavljat kromanjonca zvečit surovo sojo al fižol..

Jasno.

Človek se je potem prilagodil na vse mogoče (delno).

[vilamalina]

po mojem je problem v jeziku

[Sebastjan]

Uf. Porny, katero tartex pa?

po mojem je problem v jeziku

[vilamalina]

ne, ne vem

[vilamalina]

saj me niti zanima ne

[vilamalina]

[free]

Ravno obratno!
Clovek je najprej uzival rastline in sele nato meso; kot posledica okolja v katerem je zivel (mraz, potreba o tem, da dobi energijo cimhitreje, toploto...).
Clovek je v osnovi rastlinojedec.

Jasno.

Človek se je potem prilagodil na vse mogoče (delno).

[Sebastjan]

Ravno obratno!
Clovek je najprej uzival rastline in sele nato meso; kot posledica okolja v katerem je zivel (mraz, potreba o tem, da dobi energijo cimhitreje, toploto...).
Clovek je v osnovi rastlinojedec.

Govorili smo o stročnicah. Zdi se mi logično, da so prej jedli ulovljeno ne pa vzgojene stročnice.

[free]

Živila kot zdravila proti raku
SOJA - RAKA ZDRAVI ALI GA POVZROČA?

[Silica]

v glavnem zmixas (za namaze in to).

tudi jaz

sicer tudi meni ni tofu ne vem kaj, ampak se ga da narest dobrega.
v sendviču s kislimi kumaricami je prav

 

 

vir: revija viva

Tofu ali sojin sir je nizkokalorično, lahko prebavljivo in visoko hranljivo beljakovinsko živilo, ki vsebuje vse za življenje pomembne aminokisline in naravne zaščitne snovi. Po biološki vrednosti prekaša celo sojo in ne vsebuje holesterola.


Je najbogatejši nemlečni vir kalcija, vsebuje tudi dragocene vitamine skupine B in železo. 100 g tofuja ima (z manjšimi odstopanji) samo 117 kcal, 12,2 g beljakovin, 1,1 g ogljikovih hidratov in 7,1 g maščob.
Tofu pridobivajo iz soje oziroma sojinega mleka. Iz soje po posebnem postopku skuhajo sojino mleko in še toplega sesirijo ob pomočjo nigarija (izloček morske soli) ali limoninega soka. Nastane nežna "skuta", iz katere počasi iztisnejo odvečno tekočino in oblikujejo čvrste kocke tofuja.

Kje lahko kupite tofu

Tofu je že stoletja osnovna sestavina vsakodnevne prehrane ljudi z Daljnega vzhoda. Zdaj je zaradi svojih hranilnih vrednosti vse bolj priljubljen povsod po svetu − tako med vegetarijanci kot med vsejedci −, saj je okusna in zdrava zamenjava za meso in sire živalskega porekla, ki vsebuje zelo malo maščob in kalorij, obenem pa vsebuje obilo beljakovin.

V Sloveniji lahko kupimo tofu različnih domačih in tujih proizvajalcev v trgovinah z zdravo hrano in v velikih trgovskih centrih na oddelkih z zdravo hrano. Ponekod ga najdemo tudi na policah manjših marketov.

Večina tofuja, ki je naprodaj v Sloveniji, je iz ekološko pridelane in gensko nespremenjene soje.
Cene so ugodne, vendar različne, odvisno od proizvajalca in trgovine.
Tako boste za zavojček, v katerem je 250 g tofuja, v nekaterih trgovinah odšteli približno 400 tolarjev, v nekaterih trgovskih centrih pa celo nekaj manj kot 190 tolarjev za 200-gramski zavojček tofuja. Cene v posameznih trgovinah so lahko tudi občutno višje.
Poleg klasičnega belega tofuja sta na voljo še zelenjavni tofu z dodatkom suhe jušne zelenjave, zaradi česar je izrazitejšega okusa, in dimljeni tofu, ki ima okus po dimljenem mesu ali siru, zato ga lahko ponudite kot hladen narezek ali dodate juham in enolončnicam, kjer želite pričarati okus prekajenega mesa.

Kako pripravite tofu

Tofuju pravijo kulinarični kameleon, saj ima čudovito lastnost vpijanja okusov, zato lahko z njim pripravljate tako sladke kot slane in pikantne jedi. Lahko ga jeste surovega, začinjenega s sojino omako, lahko pa ga tudi pečete, kuhate, dušite, cvrete & Iz njega lahko pripravite različne jedi od okusnih solat, juh, namazov in sladic do paniranih zrezkov, pice, ragujev in eksotičnih jedi.

Ker klasični tofu nima posebnega okusa, je osnovi način za pripravo, da nanj kanete nekaj kapljic sojine omake ali ga marinirate v rahlo pekočih začimbah, popru in papriki. Tofu lahko:
- narežete na rezine, pokapljate s sojino omako, povaljate v integralni moki in z obeh strani opečete na olivnem olju,
- panirate in cvrete,
- narežete na kocke in zamešate v solate,
- zdrobljenega na koncu kuhe dodate različnim zelenjavnim jedem, juham in omakam,
- zdrobite in iz njega pripravite različne mase, majoneze, kreme in sladolede,
- opečenega na žaru ponudite k zelenjavnim ploščam in za sendviče,
- uporabljate, kot ste doslej uporabljali belo meso.

Sadni sladoled iz tofuja

Potrebujete:

250 g tofuja,
2 banani,
1 limono iz ekološke pridelave,
2 dcl sojinega mleka,
2 žlici trsnega sladkorja,
1 žličko vanilje,
1 ščepec cimeta.
Vse sestavine zdrobite v multipraktiku, zmes spravite v primerno posodo in jo nato za pet ur položite v zamrzovalnik. Zmes vmes večkrat premešajte, da ne nastanejo grudice.

Francoska solata

Potrebujete:

zavojček tofuja (250 g),
1 dcl hladno stisnejnega olivnega olja,
sok 1 limone,
žličko gorčice,
1 žličko soli oziroma po okusu,
na drobne kocke narezano zelenjavo za francosko solato: kuhan krompir, korenje, grah, kisle kumarice, po želji koruzo,
če želite, lahko dodate še 2 trdo kuhani jajci.

Zavojček tofuja zdrobite, prilijete olje in limonin sok ter dodate žličko gorčice in sol. Zmešate v mešalniku, da nastane gladka, tekoča zmes, podobna smetani. Z njo prelijete izbrano zelenjavo in dobro premešate.

Paštete, hrenovke, burgete ... iz tofuja

Vsi, ki pazite na zdravje, ali pa kljub temu, da ste postali vegetarijanci, pogrešate močnejše "mesne okuse", lahko izbirate med različnimi izdelki iz tofuja, kot so namazi, paštete, burgete, drobljenci, hrenovke, polpeti &, ki so izključno rastlinskega porekla, saj so narejeni iz tofuja in začimb, uporabljajo pa se tako, kot ste vajeni pri izdelkih iz mesa.

Rezanci , špageti in trganci iz tofuja
Novost v naših trgovinah so zeleni široko rezanci, špageti in trganci iz tofuja. Njihova priprava je hitra in preprosta. − skuhamo jih v osoljeni vodi ali zelenjavni jušni osnovi. Idealni so za ljudi, ki so alergični na žitarice, in za vse, ki si želijo popestriti jedilnik in beljakovinsko obogatiti svoj krožnik.

Špageti iz tofuja v voku

Potrebujete:
200 g špagetov iz tofuja,
zelenjavo: po eno bučko, korenček, rumeno in rdečo papriko, 4 mlade čebule in pest šampinjonov
3 žlice sezamovega ali olivnega olja,
6 žlic sojine omake (tamari),
poper, curry.

Priprava: špagete skuhate po navodilih iz vrečke. Zelenjavo očistite in na drobno narežete. V voku segrejete sezamovo ali olivno olje in na hitro prepražite zelenjavo. Prelijete s sojino omako, poprate, dodate ščepec curryja in še malo dušite. Dodate odcejene špagete in postrežete.

za revijo Viva napisala: Ema Travnik

 

Dobre ideje  jaz sem tofu pa vedno samo malo popekla. Jutri sem itak imela namen naredit namaz, tako da ga bom zraven dala, kisle kumarice pa tud imam

Špagetov iz tofuja pa še nisem videla 

[Marsa]

O bravo!

(si izkoristila multi-citat očitno)

 

Sem pa ravno danes jedla tofu, ful dober, samo sem se tako blazotno najedla, da sem skoraj še zdaj sita.

[Silica]

No s kislimi kumaricami mi ni ravno sedel, namaz (čičerikin) je bil pa super, tako da bo zihr še na sporedu


Nekaj o fitoestrogenih

[miha.miha.miha]

Pozdravljeni!

Smo skupina študentov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru študijskega projekta skušamo izvesti tudi analizo anketnega vprašalnika, tu pa potrebujemo vašo pomoč. Tema je povezana z nakupovanjem sveže zelenjave.

Anketni vprašalnik je popolnoma anonimen, njegova tematika pa je povezana z nakupovanjem sveže zelenjave.

Hvala za vaš čas in prijetno reševanje.

Dostop do raziskave

https://www.1ka.si/a/23064

Pozdravljeni!

Smo skupina študentov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru študijskega projekta skušamo izvesti tudi analizo anketnega vprašalnika, tu pa potrebujemo vašo pomoč. Tema je povezana z nakupovanjem sveže zelenjave.

Anketni vprašalnik je popolnoma anonimen, njegova tematika pa je povezana z nakupovanjem sveže zelenjave.

Hvala za vaš čas in prijetno reševanje.

Dostop do raziskave

https://www.1ka.si/a/23064

[Jogo]

Pozdravljeni!

 

Smo študentje mednarodnega magisterskega programa IMB na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Izvajamo anketo o potrošnikih navadah pri nakupovanju jogurtov in v naslednjih 7 minutah bi vas  lepo prosili, da rešite priloženo anketo in nam pomagate priti do uporabnih spoznanj. 

 

Anketa: https://www.1ka.si/a/23015

 

V naprej se vam zahvaljujemo za vašo pomoč in čas