Ja to je del naše psihe, ki žuga in ne da mir in zanj ni nič dobro, perfekcionist...
meni pomaga da se ga naučim videti, pa ne upoštevati, vedeti, da je ostanek preteklosti... kot tem en star stric, ki vedno najde vse tvoje napake in potem ga pogledaš in si misliš, bogi, sej je čist sam in nihče ga ne mara, ker je tko zahteven do sebe in drugih...
ampak razumem ja,, sam je tvoj, je del tvoje psihe, ni kej druzga, kot se naučiti ga sprejeti in z njim sodelovati
ko sem jaz ugotovila, da moj sivc, tam v raku brez moči, v drugi hiši, mi vedno govori kaj vse nisem in koliko nisem dovolj, da je tudi on bogi, pa da brez njega ne bo šlo, če želim normalno funkcionirati v tem svetu, sem ga sprejela, včasih se nardim, da ga ne slišim, drugič pa mu prisluhnem, vidim da so njegove bitke že vse mimu, sam jih ne more še spustit.. pustim, da najeda, sej vem, da me bo naučil, kako se dela s stvarmi, kako sem bolj odgovorna in mal bolj zares narjena. In vsak dan bolj ugotavljam, da je ta starček vedno bolj moder mož, ki marsikaj zna naredit, če le preslišim njegovo večno kritiko in najedanje, me uči in me vodi.
ha ha tole s starčkom bi si mogla tudi sama predstavljat se bom probala spomnit na to takrat, ko me bo začelo saturnovsko zvijat Ma ja s strahovi se je pač potrebno soočit, če ne bodo skoz tukaj. Je pa res, da ni to tako lahko. Zdej sem lahko vsa pametna, ko sem pa dejansko v situaciji pol pa zamrznem Včasih si res želim, da bi bila lahko tok popustiljva do sebe kot je večina. Preslišat kritiko hm kako že to gre
Je pa čista resnica, da je z leti lažje. Ne pravijo zaman, da Saturnovci pozno zacvetijo. Ko zares verjamemo vase je vse možno, ker vsa vrata so tako ali tako skoz odprta sam stopiti je potrebno čez. Je pa res, da je pot včasih malo daljša kakor mislimo, da bo. Sicer pa sem danes polna nekih modrosti (čist po saturnovsko) in mislim, da je ravno na poti potrebno uživat in se samo prepustit.
Ubistvu ali s precej starejšimi, ali pa mlajčimi od sebe, z vrstniki zelo malo. Pač, mam druge scene, ne nujno v povezavi s trendi moje generacije ..odvisno, včasih imam fotografski spomin, včasih pa precej traja... odvisno, mam pa včasih m,al utrgane povezave, ki jih večina ne šteka.. ker letam iz teme na temo, no časih sem pa tut precej toga,, .. sej čist odvisno, res. Sam bi vseen rekla zase, da mam Urana kar močnega, čeprav ni v tapravi bajti, pa to..
Glede na to, da sem sama tudi precej Saturnovska se večinoma zelo dobro ujamem z mlajšimi...s starejšimi pa zelo redko in to mi je bilo vedno zelo zanimivo...starejši me ponavadi nervirajo...
Vem kaj govoriš tudi pri meni je bilo tako...sedaj sem postala bolj dosledna in se kr malo bolj potrudim, da ne skačem in ene teme na drugo...Zakaj pa meniš, da Uran v 3. ne bi bil v pravi hiši?