Pozdravljeni vsi skupaj!
Tudi jaz sem pred davnimi leti prebolel mononukleozo in tukaj je nekaj mojih izkušenj in vedenj o tej bolezni...
Zanika!
Ja, lahko se ponovi. Meni se je ponavljalo slabo počutje, utrujenost, boleče bezgavke na par let ali še pogosteje. Hematolog, ki me je obravnaval. je trdil, da gre za "kronično obliko mononukleoze", kar pomeni, da se mi je v času - recimo - zmanjšane odpornosti, povečanega stresa ipd. virus reaktiviral in zopet delal štalo v telesu. Gre seveda za EBV (Epstein-Barrov virus), ki povzroča infekcijsko mononukleozo in ki ostane v telesu vse življenje, podobno kot tudi herpes ali podobni virusi. Ko si enkrat okužen, proizvedeš protitelesa in tako stanje ostane. To lahko kasneje kontrolirajo s takoimenovanimi TITRI PROTITELES, ki so lahko višji ali nižji, torej vrednosti nihajo. Pri tem pa se zadeva nekoliko zakomplicira. Namreč: nekateri zdravniki zatrjujejo, da višji titri ob spremljajočih značilnih simptomih pomenijo nekakšno reaktivacijo virusa in s tem kronično obliko bolezni, medtem ko drugi to ostro zavračajo (npr. infektologi).
Takšna je namreč moja zgodba. A ne eno, ne drugo mi ni kaj prida koristilo v vseh teh letih. Vsake toliko sem se počutil grozno klavrno, težko sem delal, trpelo je osebno, družbeno in družabno življenje. Včasih je tako stanje trajalo nekaj tednov, včasih tudi nekaj mesecev.
Če preberemo na netu ali v resnejši strokovni literaturi o EBV, vidimo, da lahko le-ta povzroča veliko težav, po daljšem obdobju tudi razne limfome. Ja, grda rakasta obolenja. In zdaj pridemo do točke, ko se vprašamo!
Po statistikah je menda kar več kot 90% populacije v zahodnem svetu okuženo z EBV. Nekateri bolezen preživijo dobesedno "na nogah", kot manjši prehlad in nimajo nikoli več nobenih težav, pravzaprav sploh ne vedo, da so bili okuženi. Nekateri preležijo nekaj tednov, spet pri drugih se lahko vleče mesece, a je po tem lahko spet vse čisto ok.
Kot ugotavljajo v zadnjem času, pa je EBV - kot se za tak virus seveda spodobi - sposoben spreminjati DNK v naših celicah. In tu je glavni keč! Nekateri ljudje so za to bolj, drugi manj dovzetni. Najbrž gre za kak dedni faktor, pa tudi razne mutacije zaradi vplivov okolja (stres, toksini ...). Ko pa pride do sprememb v DNK, no... potem pa je mogoče vse... Tudi razne avtoimune bolezni, limfomi in še kake druga maligna obolenja.
Pa da se ne bo kdo preveč ustrašil! Primeri so seveda redki. A vendar - so!
In kaj storiti?
Mislim, da je ključnega pomena ohranjati in jačati svoj naravni obrambni mehanizem, svoj imunski sistem.
In s čim to dosežemo?
Z zdravim načinom življenja. Z zdravo, polnovredno prehrano, dovolj gibanja na svežem zraku, opustitvijo škodljivih razvad (kajenje, alkohol, droge...), kvalitetnim spanjem, odpravo stresa v vsakdanjem življenju...
Morda bo kdo, ki tole bere zamahnil z roko in si mislil: blablabla. Pa ni.
Mislim, da zdravniki premalo opozarjajo na možne resne posledice po preboleli mononukleozi, še posebej, če ima ta težke klinične znake. In da je možno narediti zase veliko več, kot sicer naredimo ljudje, ko po nekaj tednih ozdravimo in smo zopet na stari, prejšnji poti. Veliko, veliko več. Če bi sam imel še enkrat to možnost, to vedenje, ki ga imam zdaj, po 14-ih letih od okužbe, bi gotovo ravnal drugače kot sem. Bolj bi se znal paziti, več dobrega bi storil zase in svoj imunski sistem.
Zato pa imate možnost VI! Vi, ki ste šele preboleli mononukleozo in je vaš imunski sistem še močan in zdrav. Pomagajte mu, dograjujte ga, negujte ga! To je čudovita naložba za zrela leta, verjemite mi!
In - še enkrat Zalika - ja, seveda se virus prenaša s kontaktom. Bolezen ima v angleški literaturi tudi ime: Kissing disease. In tako smo se najbrž tudi okužili... Sladko-grenki občutki, kaj?
Veliko zdravja in močan imunski sistem vam želim vsem!!
Dr