Uf, sem se moral kar potruditi, da sem se prebil skozi to pisanje. Bojim se, da nisi natančno razumel, kar sem želel povedati. Bom še enkrat. Preden se greš duhovnost - torej nadgradnjo svojega socialnega bivanja, moraš imeti ta del sebe urejen. Duhovnosti se ne more iti nemoralna osebnost, ker ima invalidne temelje deloavnaj svojega ega. Ego je zbir moralnega sistema, razmišljanja, spomina in delovanja. Moralni človek je uravnotežen, z njim ne upravljajo nobena neskladja, pogojena z njegovim socialnim položajem. Vsako neskladje na tej ravni pomeni konflikte. Konflikti pa jemljejo energijo, potrebno drugje. In ena temeljnih potreb človeka je preživetje samega sebe. Nekdo brez urejenega preživetja energijo vlaga v iskanje sredstev za preživetje. nemoralni človek pa se hoče iti duhovnost, pri tem pa se izogiba naporom za preživetje. Egu vladajo štirje nagoni - preživetje, igre, doživetja in družbeni status. Ko je vse to nekako na generični ravni urejeno, se lahko gremo nadgradnjo - osebnostni razvoj. Osebnostni razvoj vnaša novo energijo v celokupno energijo osebnosti in jo s tem naredi sposobnejšo. To se vrača v vsakdanjost na različne načine. Tudi ego se opremi z novimi orodji za obvladovanje socialnega bivanja.Men se zdi da si zlo obremenjen s tole gnostično delitvijo, saj mislim, da v resnici malokdo takole razmišlja. Čisto mimi je pa zadnji stavek, ki sem ga pofarbal. Na tem forumu so nas bila polna usta, ko smo govorili o tem, da se nekaj zares zgodi, če si to fejst žeiš, da je od naše notranje naravnanosti odvisno, kauj se nam v lajfu dogaja ... A vse to naenkrat zanikaš? Ali ne izhaja vse, kar je ustvarjeno, iz duhovnih dimenzij? Vedno obstaja najprej želja, notranja potreba po tem, da nekaj narediš, nato zamisel, kako boš to naredil, sledi pa akcija. Pri tebi pa se kar naenkrat vse obrne. Najprej mora nekaj materialnega obstajati, da "se greš duhovnost". Preprosto "ne gre skozi". Čeprav po drugi strani pa spet govoriš, da sta duhovno in materialno dve plati istega kovanca, kar nedvomno drži. Kaže, da svojih duhovnih idej ne prenašaš ustrezno v vsakdanji lajf. Duhovno in materialno dejansko lahko primerjamo s pojmom polarnosti. Ravnotežje pa ne prinaša le teoretino razumevanje nečesa, ampak ustrezna preslikava znanja v vsakdanji lajf.
Ljudje, ki se izogibajo delu (se parazitijo na socialnih službah, pri starših, iščejo vse mogoče luknje v zakonu, da jim ni treba skrbeti za lastno preživetje), torej možnosti za samostojno preživetje, so tudi pri duhovnosti paraziti. Ne more biti drugače. Če misliš, da je duhovnost motiv za iskanje poti do preživetja, je to napaka, katera se bridko plača (žal najebejo še nič sluteče naivne žrtve). Živeti preko tujega hrbta in blebetati o karmi, je skrajno neokusno. Resnično uspešni zdravilci (teh je zelo malo) so za svoj uspeh prelili obilo znoja, do katerega so se prebili večinoma z lastnimi sredstvi in lastnim naporom. Za vsak uspeh je treba združiti talent, znanje in voljo.
Samo dejavni svet pozna binarnost, dvojnost in to ni dvojnost duh - materija, temveč dva pola materije, ki ustvarjata medsebojne napetosti, katerih izravnava prinese energijo in nove napetosti na drugi ravni. A se to - materija in energija, katero zaznavamo s čutili in instrumenti, so samo podmnožica skupne energije, enega od gibal pojavnega vesolja.