159 komentarjev na to temo

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>  Mogoce si ti koga imel, jaz nisem, v vsem tem casu ne razumevanja in ne objema. Zato mi je blo toliko tezje.

Vseeno mi je skoda tistih let. Jaz za razliko od tebe nisem nic kaj ponosna nase v zvezi s premaganjem te zadeve. Prav nehvalezno (nehvalezno ker sem uspela) zivim naprej, mimo je... sem ze v drugih nacrtih.

Če sem že koga imel ob sebi ga takrat nisem opazil. O ja, tiste od katerih bi, kot ti praviš pričakoval stisk roke, objem, sočutje...pa sem dobil samo odgovor: a moram biti tud jaz zraven pri tvojih problemih?
Sočutje...
Sočutje lahko tudi boli v takšnih trenutkih. Lahko zareže kot nož v tiste zadnje ostanke samozavesti ki jih še hraniš nekje. Takrat ne rabiš sočutja, ne pametnih nasvetov, takrat te pozitivne misli ne dosežejo. Takrat rabiš le nekoga ki te bo jemal kot sebi enakega in z ničemer pokazal da je steboj nekaj narobe.
Po naravi sem optimist, drži. Ampak noben optimizem ni vsemogočen, vsak kdaj poklekne. Tudi moj je.
Praviš da sem se pozdravil sam. Ni res. Jaz pravim da nisem pozdravil ničesar. Samo na drugo pot sem stopil. Težjo ampak tudi lepšo. In zdaj se spotikam po njej in padam in se pobiram.
Ampak grem naprej.
Bodi ponosna da ti je uspelo premagati tvoje stiske.
Bodi hvaležna tistim ki ti niso stali ob strani.
Naučili so te živeti.

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>Cigancica, to je cist nerazumen in necloveski strah in lahko bi vsaj molčali, foter me je pa raje celo ozmerjal, potem ko je bilo drugi dan zatišje po hudi noči.
S tem sem dobila tocno nasprotno od tistega, kar sem potrebovala. Ne mores tega razumeti?
Celo zivljenje se naslanjati na nekoga? Hehehe, eni smo itak celo zivljenje sami ze tako in tako! In tudi v stiski sami...ok, razumem, da nimam srece na tistm podrocju, da pa v hudem ne dobim zascite od lastnih, to pa je cist prevec!! Takrat sem bla zalostna, ker nihce ne cuti z mano, danes pa nic ne zamerim, ker me niti ne zanima vec, kako in kaj je blo.
      To glede trpljenja se pa strinjam, nic ne pomaga trpeti poleg...morala bi reči cisto normalno socutje, al pa vsaj tisina brez ocitkov, kaj se grem in ce mislim sramoto delat...

sej stekam,ne mislit ,da sem jaz imela prfect lajf,oziroma otrostvo s svojim fotrom pijancem ,ki je cele noci razbijal po bajti in grozil ,da nas bo ubil....(by the way.)te stekam ,res....sem tudi sama prezivljala leta strahov in se dandanes se kaksen pojavi ,ampak ni vec tako hudo,ker sem razumela nauk,ga izvlekla od vsega tega ven in se naucila ziveti ,se potrepljati sama ,ker se zavedam ene velike resnice:samo sam s seboj zivis od zacetka do konca svojega lajfa,nihce ni cel lajf ob tebi.torej se je treba nauciti discipline s seboj in se nauciti iz vsake situacije nauk.tako sem sama prebrodila marsikaj,ker drugega ob meni ni bilo in ga niti nisem vec hotela.vse je odvisno od posameznika..sama sem imela veliko volje do zivljenja,zato sem ga zacela ziveti kvalitetno in ne kvantitetno.cenim vsak tenutek in vem da strah ima le velike oci in ga nic ni.nekaterim pa pac ne gre tako resiti strahov,zato morajo poiskati svoj nacin.upam,da uspe,komurkoli zhe...

[nols]

mene je pa idin strah, da bom enkrat zgubu svoj optimizem..sam, ko dobr pomislm ja kako..

[iksa]

Ja Mantis, sedaj mi je pa popolnoma jasno, kako je treba tej ženski pomagati. Psihiater ji ne more, torej je lahko srečna, če si se pojavil ti na tej strani. Si ji res veliko pomagal. Nekje je pač treba začeti in ne ti meni peti levitov, pomagaj njej, ko pa te bom jaz potrebovala, te bom poiskala. Kar pa se pisateljevanja tiče, je pa tako, da včasih res ne veš ali je ta stran resna aline, kljub vsej tvoji bistrosti.
Pa ne mi zameriti, saj sem začetnik in se mogoče res ne znajdem najbolje imam pa iskušnje v marsičem. Nikakor pa ti nočem prevzeti primata.O.K.?

[alef]

Iksa

Če veš kako Lepi Anki pomagat potem ji pomagaj. Ampak kljub tvojim izkušnjam dvomim da razumeš kaj nekdo v takšnem stanju potrebuje. Tega ne razume nihče razen tistih ki so nekaj podobnega prestali.
Kaj torej?
Sočutje? Nikar. Lahko boli, lahko poniža.
Ignoriranje? Boli malo manj ampak potem je okoli tebe taka praznina... vakuum...
Samo povedat in pokazat je treba:
Rad te imam takšno(ali takšnega) kot si. Trenutno imaš težave, vem, pa jih bomo premagali.
Povedat in pokazat da je tu tud ena rama za zjokat takrat ko je prehudo.
Ampak ne jo stalno rinit pod nos!
Vem da sem zelo poenostavil ampak drugače ne znam povedati.
Pa saj je vse skupaj zelo preprosto
Ampak tako radi kompliciramo
Aja, še to. Tu na Luni nihče nima primata. Samo nekateri več čvekajo nekateri manj, nekateri pišejo neumnosti, nekateri pa povedo tudi kaj pametnega.
Ti samo precedi tisto kar prebereš

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Ja, se vidi, da ne ves kaj cvekas.
Nimas pojma o drugih niti ne znas razsoditi kako se res pomaga, kako pa skodi.  O stvareh o katerih ne ves, bodi rajsi tiho. Kaj je ljubezen brez razuma?

Tisti ki je sam sel skozi to, pozna samo njegovo verzijo, ki ne more veljati tudi za drugega.

Če nekdo nima znanja kot ti še ne pomeni da nima pojma. Misliš da pomaga samo tvoja hipnoza (si že skoraj taka kot sstane s svojo soljo)
Kako pa lahko ti sodiš o tem kaj tak človek rabi?
Samo zato ker si nekakšen terapevt?
O tem kar ti počneš ne vem veliko, pravzaprav nič.
Verjamem pa da o ljudeh vem veliko več od tebe.
Zaradi tega kar sem sam prestal.
Zaradi tega ker živim z nekom ki je prebolel raka.
In ji ZNAM pomagati takrat ko je potrebno.
Brez tebe.
Ne samo 5 do 10 let, do konca življenja se bo bala da se to ponovi. In jaz tudi.
S tem živiva in strahove zdraviva sama, drug drugemu.
In se imava lepo.
To ni ljubezen brez razuma.
TO JE SAMO LJUBEZEN
Si sposobna to razumeti?

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Pa se en tak 
joj
zaradi taksnih ljudi, si drugi ljudje JEMLJEJO ZIVLJENJE.
Ker na koncu ene dolge vrste res mislijo, da jim nihce ne more pomagati...
A je to se ljubezen?

Se mi zdi da je bilo tole malo nesramno
Vem da ni bilo namenjeno meni,
ampak,
a se mogoče ti znaš tudi opravičiti
Bi bilo lepo

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>

o ja, ti priporocam 2 do 4 leta terapije pri psihologu.
Pa seveda k spovedi... ti ne lazes samo drugim, ti lazes tudi sebi.
Bog odposti ji, saj ne ve kaj pise.
Pa kaksno je to zdrvljenje, ce clovek nikoli ne bo ozdravljen 
Tole je menda sala dneva al kaj, pa tebi morajo prepovedat internet
.

Komu lažem o tem ti ne sodi.
Nimaš te pravice.
Pa so tisti ki gredo od tebe vsi dokončno ozdravljeni?
VSI? 100%? 10%. 1% 0,1%
Raje NIKOLI ozdravljen kot ozdravljen po tvoje
2 do 4 leta praviš...
Hvala lepa
Bom raje še 20 do 40 let nor in lagal sebi in drugim

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Takele stvari je treba prebrati parkrat, da se zaveda kdo kaj je napisal.
Sem ostevilcila za boljsi pregled:
1. A sem ti kaj ponujala? Kako govoris samo o moji hipnozi? Hipnoza je samo ena tehnika, ki jo poznajo mnogi. Kognitive Hypnotherapie je pa moja metoda, ja. Pa je tudi samo ena od metod, ki jo uporabljam. Hipnoza ni za vsakega, nekatere se ne da hipnotizitat, ker so toliko bolani ali pa ker tega ne razumejo in tekmujejo (ces: mene pa ne mores), tako kot ti tlele hoces nekaj tekmovat....
2. A ti pa lahko sodis? Jaz sem se ucila, zato jaz vem kaj tak clovek rabi. Pa tudi vec kot 15 letna praksa in tudi ne rabi vsak clovek v podobni problematiki iste terapije, ker "kako smo si razlicni" (hvala bogu  )
3. Kaksen pa je nekaksen terapevt? Ko bos ti tak terapevt, da bos obvladal psihologijo in sosko medicino in imel vec let prakse kot jaz, ti bom lazje verjela, da ti bolj poznas ljudi, tocno tako. Pa ce ti vseeno ne bom verjela, ne bom tega takole rekla, ker ne morem tako cutiti, nisem tako sovrazna do drugih.
4. Vidis, potem se moras informirati, preden si dovolis tle nekaj projecirati in ocenjevati in podtikovati.
5. moras pac zamenjat sekto, ker tvoja vera ni realisticna    A lahko razumes, da se nekateri ubijejo, ker verjamejo nekaj napacnega  ?
6. Kje pa pise, da tisti boljse nekaj ve, ker je sam nekaj prestal? Ponavadi take se bolj "tepe po glavi", ki ne vedo... Kako pa si vse to interpretiral, kar si prestal? In od kod ves, da bo tisto kar je pomagalo tebi, pomagalo tudi drugemu?
7. Pa da ne bos rekel, da ti prestajas njeno bolezen? Se ko bos prestal svojega raka, nisi kompetenten da svetujes drugim, ker jih s tem se bolj zmedes.
8. Ne, tvoja pomoc je lahko kvecjemu podpiranje neke bolezni. Ali da se podpre na tebe v onemoglosti... to je pomoc rehabilitacije ne pa pomoc pri zdravljenju.
9. Jaz taksnih ljudi kot si ti ne sprejmem  sele ko so pripravljeni nekaj spoznati, uvideti, razumeti, izboljsati.... taksnim jaz pomagam... pa cetudi so smrtni bolniki.
10. Kako ti zdravis, ce se ta strah vedno znova ponavlja. Pa to potem ni zdravljenje, to je samo tolazenje. Daj vzemi slovar v roke!
11. Kar lazi se... komur se hoces, meni se ne mores
12. To ni ljubezen brez razuma.
    TO JE SAMO LJUBEZEN
    Takele stavke je treba razumeti, si nasprotujejo sami v sebi. Ljubezen brez razuma je fanaticnost.
13. Oja, jaz sem sposobna razumeti mnogo sestrikanega, o cemer se tebi se sanja ne. Ko bos ti razumel sebe, ko bos ti ozdravil sebe in toliko rakovih bolnikov kot sem jih jaz, potem se lahko pogovarjamo o tvojih osebnih izkusnjah.

1. Ne tekmujem z nikomer. Samo povem kaj mislim
2. Ti si se učila. In zato misliš da vse bolje veš kot jaz?
3. Je zate sovražen vsak ki ti ne da prav?
4. Jaz ne podtikam drugim da lažejo in da si zaradi takih ljudje jemljejo življenje
5. Lahko razumem
6. 10. 11. 13. Ne poskušam pomagat nikomur, vsaj ne na način kot to počneš ti. Pa te ne misim s tem žalit ali napadat. Verjamem da delaš dobro in če bi na način kot to delaš probal jaz se dobro zavedam da bi vse skupaj še bolj zasral. Niti ni tisto kar sem napisal mišljeno kot nasvet. Mogoče bo pa komu vseeno pomagalo. Meni je.
Če lažem...mogoče sebi, včasih, imaš prav
7. 8. 9. 12. Vprašaj jo. Je na forumu. Ne povem ti kdo. Pa saj ni tako težko ugotviti...
Če nisi že...

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Alef,
izkljuci racunalnik, ker to ni za tebe!
Ce necesa ne razumes, potem bodi tiho ali pa vprasaj.
Ce imas problem, se pojdi zdravit.
Jaz vem zakaj si ljudje jemljejo zivljenje in zakaj obupajo...
Za radi takih nasvetov, ki jih ne ozdravijo
Potem pa mislijo da jim nihce ne more pomagat....
Prosim te, pojdi v cvekarije.
Jaz se ne bom opravicevala, ker vem kaj pisem...
ti pa ze bolano mislis

TI nečesa nočeš razumeti:
Da so na svetu tudi ljudje ki HOČEJO ostati taki kot so.
Z vsemi napakami.
Z vsemi strahovi.
Kako jaz živim, mislim in delam mogoče res ni dobro za nekoga drugega.
ZAME JE
Zakaj te VEDNO tako zbode ko se nekdo ne strinja s tabo?
Zakaj misliš da edino ti veš za pravo pot?
Pusti živet tudi takim kot sem jaz.
Ne moremo biti vsi pametni

[alef]

[quote name='mantis' date='3. Aug 2005 ob 09:56']
<{POST_SNAPBACK}>
Alef, ti das najvec na svobodno voljo. Iz tvojih prejsnjih postov sem jaz zacutila ljubezen. No ja zdaj se to slisi malo hecno, glede na vajino kresanje mnenj in tvoje negiranje Vrbinega dela. Ti bi raje pustil nekoga, da se sam muči in da sam pride do resitve. Ker se bo na koncu zaveda, da je on sam tisti, ki je premagal sebe. Vem, kaj mislis.

Nima smisla se kregat zdaj, ker oba sta super. Marsikomu je lazje, ko razume skozi vajine poste, lahko se dokoplje do cesa. Jaz vidim v vajinih postih resnico, z obema se strinjam.

Točno
Svobodna volja, da.
Ampak zagovarjam svobodno voljo za KAKRŠNOKOLI ODLOČITEV
Tudi tebi napišem isto kot Vrbi-vprašaj jo. Mogoče že veš koga.
Ne negiram Vrbinega dela. Ampak dobil sem občutek iz njenega pisanja da pa ona negira vse ostalo kar je izven njenega dela.
Priznam da je to lahko samo moj občutek in da je lahko napačen. Pač ne maram če me nekdo uči ali poskuša učiti v stilu: Jaz imam prav ti se motiš.
Tudi jaz sem šel najprej po strokovno pomoč. Kaj je bilo potem sem že povedal.
Sem se pač tako odločil. Ne bom razlagal zakaj.
Ne zagovarjam tega da je to edina prava pot.
Je samo ena od mnogih
Vsak jo ne zmore, vem.
Ampak NE PRIZNAM tudi nobene druge kot edine prave
Vsak se mora odločit sam

[iksa]

Berem Alefa in berem Vrbo. Počasi spoznavam kaj se dogaja na forumu. Kaj naj rečem. Da mi je Alef s svojo strpnostjo veliko bolj všeč kot Vrba s " puf" po glavi. Če Vrba tako dela s svojimi hipnotiziranci, ne vem, koliko se jih k njej vrne. Mislim/ pa ni rečeno, da pravilno) da je z bolniki takšnimi in drugačnimi dela drugače, ne z zmerjanjem. Tudi sama se ukvarjam z alternativo, vendar moram reči, da svojega pogleda in načina s katerim delam nisem nikoli nikomur vsiljevala, še najmanj pa s takšno tegoto. Človeku pač poveš, kako misliš delat, če se strinja prav, če se ne strinja tudi prav. Nikoli in prav nikoli pa se ne hvali s tem, kolikim bolnikom in to rakavim si že pomagal. Tudi tu so meje kaj Vrba. In zakaj se tako jeziš? Ker te nekdo ne kuje v zvezde. Zdi se mi, da si še zelo daleč od tistega pravega človeškega sočutja / seveda ravno pravega) . Ko se boš umirila mi lahko odgovoriš, vendar nikakršnega zmerjanja, prosim. Moje srce je napolnjeno samo z ljubeznijo in to je to. To veš tudi ti kot vidim, samo ne jezi se, če kdo misli drugače! Prisrčen pozdravček obema

[devica]

Pod tale post se podpišem...

Sm že enga prej napisala, pa sm ga raje izbrisala, da ne bi še bolj kej zagustila...

[Robida]

Na vse to bi napisala le to: vsak se prej ali slej pokaže v pravi luči.

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>   

Imam pa pravico napisati, kaj je laz.
   

Kaj je laž v tistem kar sem napisal?
S kakšno pravico ti označiš za laž nekaj kar se ne ujema s tvojim mišljenjem?
DOKAŽI
Marsikaj prenesem, tega da me pa nekdo zmerja zlažnivcem pa ne
Govoriš nam o strpnosti pa ravno ti najbolj popeniš ob vsaki kritiki.
In od vseh tukaj ti najviše skočiš ko te kdo piči
Ne kritiziraj če kritike ne znaš prenesti

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Pa se en tak 
joj
zaradi taksnih ljudi, si drugi ljudje JEMLJEJO ZIVLJENJE.
Ker na koncu ene dolge vrste res mislijo, da jim nihce ne more pomagati...
A je to se ljubezen?

Še enkrat:
Je tole zate strpnost

[nols]

se mi zdi da tole ne pase sem(pa pomoje se lepa anka strinja)ce si mata(vrba pa alef) ze kej za povedat si dejta prek osebnih sporocil. sicer pa takile pogovori ponavad nikamor ne vodijo(vem iz osebnih iskusenj)
pa lp

[lepa_anka]

Ojla vsem!

Ja, sem prav presenečena, kako ste se razpisali, huh bom potem vse odgovore podrobno preštudirala

Ja, meditiram malo in nekako poskušam ozaveščat te moje bu-jote.:-)

In bolj ko se spominjam OŠ, slabše se počutim.

Kako je bilo v OŠ?!

Imela sem sošolko/sosedo, ki me je imela skozi v šah matu...bila sem njena "sužnja", izsiljevala me je...češ če ne bom nardila tega pa tega, bo povedala mami, da sem dobila recimo 4 v šoli. Seveda pa je moja matka držala z njo, saj je bila odličnjakinja...v glavnem obse sta me ustrahovali. Mami je vse pomenila šola in ocene...in to se je vleklo celo OŠ. Kje je bila mama, nimam pojma?!

Spomnim se, ko je enkrat rekla ta sošolka da grejo nekam za cel dan, ko se je v meni naselil en mir...uf vsaj en dan bom lahko delala kar hočem! Uf, kaki grozni občutki, kar razjokala bi se...

In tako sem šla v SŠ, se zapirala vase, čez vikende nisem smela nikamor, skratka brez prijateljev, brez vsega, in začela sem padat v svojo domišljijo, skratka bežala sem iz realnosti.

No, tolk za zdaj, moram it preverit če je krompir kuhan:-)

Ja, moje otroštvo je bilo krvavo...brez sproščenosti...polno sekiranja, itd..

Skratka...uživajte

p.s. pojma nimate kaj imate, če ste v glavi sproščeni, močni...IMATE VSE POGOJE ZA PREČUDOVITO ŽIVLJENJE...

[Robida]

Mogoče še eno mnenje. Mislim, da je forum v LN namenjen, da vsak izrazi svoje mnenje. Mislim tudi da ni namenjen propagiranju takšnega in drugačnega "posla". So tudi strokovni forumi ne netu, ki so točno namenjeni tudi psihološki pomoči... Včasih človek lažje anonimno da neko težavo ven, kot pa jo nekomu osebno zaupa pa četudi je to strokovna oseba. Ko me kaj teži poskušam razčistiti sama s sabo tisti trenutek. Če ne morem, poiščem nekoga ki me bo poslušal, če ga nimam je pa tudi varianta da prelijem na forum, da gre iz mene ven. Če dobim ideje, tudi na ta način da pridejo navskrižna mnenja je tudi pomoč.

In na koncu, na forumih takih in drugačnih tudi kdo plune na koga, ampak s tem je izrazil svoje mnenje in dobil tudi reakcije nazaj. Pa pozdravček vsem.

[iksa]

Ne vem Vrba, kaj se spet razburjaš. Kako ti mislim škodovati, saj ti ne morem in niti ne mislim. Imam pa pravico, da povem svoje mnenje. Kaj pa se greš z Alefom, če ga ne zmerjaš? Ne poznaš me, pa vendar praviš, da nič ne vem in nič ne znam in naj tako rekoč ostanem v svoji spalnici. Bom pa še enkrat prebrala vse, kar si napisala in se prepričala, če sem se res tako zmotila o tebi. Lep pozdrav iz mojega kurnika ali iz spalnice, saj ni važno. S tem pa zakljućujem najino
debato, saj jaz debatiram samo z vljudnimi ljudmi.

[lepa_anka]

Aja...a je kdo iz Mb?

Če je mi pišite na ZS, pa se lahko dobimo, mi bo velik pomenilo..

LPxflowx

[lepa_anka]

Aja, pa še to sem se spomnila. Kot "zblojen" otrok sem enkrat gledala film Groza v Amitvilu...v katerem enega fanta obsede demon in ta pobije družino.

In kar naenkrat ponoči (ko sem bila otrok) se je v mene naselil strah, kaj če bo mene kaj obsedlo, pa bom jaz komu kaj nardila...grozljiv strah, ki me je imel v šah matu...vidite kolk šibka sem bila?!

Potem moj stric je skoz govoril, satan, pa satan in se mi je začela pojavljat beseda satan v mislih...huh...in se je nisem mogla znebit.

Grozljivo...to se je začelo pojavljat v SŠ...ker sem bila zaprta, z nikomer nisem upala o teh stvareh govorit.

No, zdaj sem že z mnogimi o tem spregovorila (z duhovniki, z zdravilci, s psihoterapevtom, itd), in je malo manjši ta strah, ampak še vedno nisem prava JAZ.

Najhujši strah je bil, da bi jaz koga poškodovala, da bi jaz komu kaj naredila...a zdej vidite kako moro mi je ena grozljivka povzročila, grozljivo.

Verjetno se vam bom zdela nek psiho, ampak takrat je to bilo prisotno, nikjer pa osebe da bi se z njo pogovorila.

No, da slišim mnenja:-))

[Robida]

<{POST_SNAPBACK}>Ojla vsem!

Ja, sem prav presenečena, kako ste se razpisali, huh bom potem vse odgovore podrobno preštudirala

Ja, meditiram malo in nekako poskušam ozaveščat te moje bu-jote.:-)

In bolj ko se spominjam OŠ, slabše se počutim.

Kako je bilo v OŠ?!

Imela sem sošolko/sosedo, ki me je imela skozi v šah matu...bila sem njena "sužnja", izsiljevala me je...češ če ne bom nardila tega pa tega, bo povedala mami, da sem dobila recimo 4 v šoli. Seveda pa je moja matka držala z njo, saj je bila odličnjakinja...v glavnem obse sta me ustrahovali. Mami je vse pomenila šola in ocene...in to se je vleklo celo OŠ. Kje je bila mama, nimam pojma?!

Spomnim se, ko je enkrat rekla ta sošolka da grejo nekam za cel dan, ko se je v meni naselil en mir...uf vsaj en dan bom lahko delala kar hočem! Uf, kaki grozni občutki, kar razjokala bi se...

In tako sem šla v SŠ, se zapirala vase, čez vikende nisem smela nikamor, skratka brez prijateljev, brez vsega, in začela sem padat v svojo domišljijo, skratka bežala sem iz realnosti.

No, tolk za zdaj, moram it preverit če je krompir kuhan:-)

Ja, moje otroštvo je bilo krvavo...brez sproščenosti...polno sekiranja, itd..

Skratka...uživajte

p.s. pojma nimate kaj imate, če ste v glavi sproščeni, močni...IMATE VSE POGOJE ZA PREČUDOVITO ŽIVLJENJE...

To kar si tukaj napisala mi je poznano. Kar se tiče OŠ in tako naprej. Sedaj so moji otroci že izven SŠ. Ko sem v času bolezni šla nazaj kolikor sem se lahko spomnila so privrele na dan tudi stvari iz OŠ in moram reči, da so tekle solze. Tudi to mi je poznano, da sem bila brez prijateljev, da so me starši zapirali... Ja, vendar to so stvari, ki ti lahko dajo dodaten polet in voljo, ali pa te zamorijo.
Danes, ko razmišljam koliko poti sem že prehodila in kakšen situacije sem uspešno rešila tudi zelo težke, lahko samo rečem da kljub vsemu je v življenju veliko lepih stvari, le če se za trenutek ustaviš in daš mislim prosto pot. Že to da zjutraj vstanem, zadiham zrak, ko grem ven je narava, so ptički, so rastline-je samo življenje, že za to je vredno živeti. Življenje je lepo že v majhnih stvareh kot je recimo rožica v tvojem stanovanju, ali živalica če jo imaš. Že v tem je toliko lepote. Že take drobne stvari meni pomagajo, da vse ostalo vidim v drugi pozitivni luči. ŽIVLJENJE JE RES LEPO. Uživaj vsak dan, ki ga imaš na razpolago. Nekdo ti je naklonil še en dan. Preživi ga lepo kot ga znaš samo TI.

[Robida]

<{POST_SNAPBACK}>Aja, pa še to sem se spomnila. Kot "zblojen" otrok sem enkrat gledala film Groza v Amitvilu...v katerem enega fanta obsede demon in ta pobije družino.

In kar naenkrat ponoči (ko sem bila otrok) se je v mene naselil strah, kaj če bo mene kaj obsedlo, pa bom jaz komu kaj nardila...grozljiv strah, ki me je imel v šah matu...vidite kolk šibka sem bila?!

Potem moj stric je skoz govoril, satan, pa satan in se mi je začela pojavljat beseda satan v mislih...huh...in se je nisem mogla znebit.

Grozljivo...to se je začelo pojavljat v SŠ...ker sem bila zaprta, z nikomer nisem upala o teh stvareh govorit.

No, zdaj sem že z mnogimi o tem spregovorila (z duhovniki, z zdravilci, s psihoterapevtom, itd), in je malo manjši ta strah, ampak še vedno nisem prava JAZ.

Najhujši strah je bil, da bi jaz koga poškodovala, da bi jaz komu kaj naredila...a zdej vidite kako moro mi je ena grozljivka povzročila, grozljivo.

Verjetno se vam bom zdela nek psiho, ampak takrat je to bilo prisotno, nikjer pa osebe da bi se z njo pogovorila.

No, da slišim mnenja:-))

Zato če te je nečesa strah še nisi psiho. Kar nekaj let nazaj je kar sem jaz gledala film GRIZLI. Še veliko let me je bilo strah. Ko se je kje kaj premaknilo, sem mislila da je medved. To ni nekaj novega. Ko sem jaz imela največje težave sama s sabo, je bilo prvo kar sem naredila, da pred spanjem nekaj ur nisem gledala televizije, pa še tisto kar sem gledala sem izbirala in gledala samo pozitivne stvari. Danes me ne gane dosti stvari. Pa še kljub temu ne gledam grozljivk... V življenju je velikokrat tako da lahko izbereš pozitivno zate ali pa negativno. Jaz sem tukaj potegnila črto.

[devica]

<{POST_SNAPBACK}>Vsi ki imajo probleme s psihologi, imajo tudi probleme s psihologijo.
Podpis: Vrba     

No, lepo, da priznaš. Zdaj se ti pol odpusti

Lep pozdravček