Koliko zmoremo!
#1
Objavljeno: 17. junij 2002, 01:00
To velikokrat pomislim.
KOLIKO ZMORE ČLOVEK!!!
Trpljenje (fizično in psihično), stiske... - kaj VSE prenesemo... - in še smo tu.... še gremo naprej, premikamo gore...
Picasso
#2
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
meja je le v našem os.dovoljenju.
Zmoremo lahko največ ,ko smo (morda) osebno zaščiteni, ko imamo odobravanje publike, ko imamo materialno varnost, ki nas ščiti, ko smo
Pripravljeni sprejeti Vse.
pokowc
#3
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#4
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
Pri svojem vzkliku pravzaprav nisem imela v mislih meja - vsaj ne teh, ki si jih sami določamo, ampak prej, kakršne nam določajo pravzaprav drugi in/ali okoliščine.
Rodimo se npr. v vojni,
živimo v strahu,
okoli nas se vse ruši in dnevno doživljamo eksplozije,
izgubimo nogo, roko,
oslepimo,
stradamo,
nas zebe,
smo bolni,
nekdo nas (je) fizično zlorablja(l),
psihično trpinči(l),
muči(l)...
...
...
In ŠE smo tu... Se borimo...
To je bil moj vzklik spoštovanja človeku...
Se pa strinjam, da so meje navadno tam, kjer si jih sami postavimo - vendar jaz včasih razmišljam tudi o kruhu - ne samo o duhu.
Mislim, da lačni in zlorabljeni otrok ne potrebuje odobravanja publike, ampak predvsem kos kruha in ljubeč stisk roke.
Ker pa tega ne dobi, kljub temu pa živi, preživi - je to zame to, kar je point samoohranitve - in to je to, kar spoštujem.
Spoštujem tisto "TO" v človeku.
Picasso
#5
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
Človek res veliko zmore.
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#6
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
In čeprav se odločimo, se za to ne odločimo v telesnem, se pravi fizičnem stanju in tudi tedaj še ne moremo trpeti - pač, rabimo to izkušnjo.
Vendar vseeno jo doživljamo (ko se manifestiramo v telesu) in takrat trpimo, kljub temuu, da smo to že vnaprej vedeli ali pač da se celo sproti tega zavedamo. To ne zmanjšuje teže in globine izkušnje. ...
Strinjam pa se s temi opisi* (nekje sem brala zanmimive teorije, kako je npr. potem mogoče, da otroci tam umirajo od lakote in živijo tako malo časa? Potrebovali so tako lekcijo - in tudi časovno temu primerno - da pa bodo nekako "oddelali", pa imajo na majhnem časovnem območju največje možne težave).
No, torej verjamem v te svoje poti in poti človeka in človeštva.
Vendar "ne verjamem" pa vedno v načine in tudi ne verjamem vedno v smisel tega oz. v smisel pridobivanja teh izkušenj izključno na tak način, na tem nivoju (regresije ipd).
Picasso
#7
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#8
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
nesreče, zlorabe, trpljenje, bolečine,... pa se še kar borimo in živimo..
nekje sem zasledila da pač tisti dobijo vse te in podobne nadloge in preizkušnje kateri lahko to prenesejo( blagor šibkim in nemočnim) haloo! takrat sem si zaželela da bi bila bolj šibka vendar hvala -- sem še tu in boljša in močnejša ---pripravljena na vse!!!
patricia
#9
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
Res je tako.
In prav zares - meni bi bilo dolgčas, če bi mi vedno bilo lepo... nekako sem od nekdaj "imela rada težave" - sem tudi človek, ki se najbolje izkaže v težavnih ali zahtevnih okoliščinah...
Na eno lastnost pri sebi sem še prav posebej ponosna: niti malo nisem panik!! Včasih celo pomislim, da sem brezčutna - vendar zdaj vem, da je to naravna obramba pred premočnim čustvovanjem (kar seveda tudi poznam).
Picasso
#10
Objavljeno: 18. junij 2002, 01:00
Saj si nekaj že odgovarjala tudi ti, vendar je seveda odprtih nekaj tem o tem... :|
Pa smo morda v vsako nekaj "kapnili"... svojih misli, izkušenj, spominov, znanj...
Potem smo malo razpravljali o tem tudi v forumu Astro...
Picasso
#11
Objavljeno: 22. junij 2002, 01:00
andrej
#12
Objavljeno: 23. junij 2002, 01:00
zmoremo nekaj zaradi sebe ali drugih .
zmoremo, če imamo interes!
pokowc
#13
Objavljeno: 25. junij 2002, 01:00
Meni osebno pa bi bilo takšno življenje dolgočasno, seveda pa je odvisno tudi od tega, kaj so za posameznika težave...... moje mnenje je da je lahko življenje lepo brez težav. ...
Težave so zelo relativne in subjektivne.
Večkrat sem imela priložnost ugotoviti, kako neverjetno drugače sprejemamo nekatere stvari.
To, kar je nekomu življenjska travma, je nekomu poprček nekega določenega obdobja krajšega roka.
To, kar je naravni ritem vesolja, mi je všeč in sprejemam.
Temu pravzaprav ne rečem težave, ampak okoliščine...
To, da sem nekoč nekje imela zelo slabe pogoje=težave, mi danes omogoča hvaležnost in opaziti dobre in prave stvari in jih tudi ceniti.
Picasso
#14
Objavljeno: 26. junij 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#15
Objavljeno: 26. junij 2002, 01:00
pokowc
#16
Objavljeno: 27. junij 2002, 01:00
Tudi zame so bile nekoč težave nekaj hudega. Včasih sem si želela življenje brez težav.
Sedaj pa na težave gledam kot na preizkušnje in nove priložnosti, ki me pripeljejo do spoznanj o sebi in o okolju, kjer živim in bivam. Ko se pojavijo, jih poskušam sprejeti s hvaležnostjo, ker imam spet priložnost osvojiti novo "lekcijo" v šoli življenja.
Ko gledam sedaj nazaj, ne bi hotela, da je življenje v preteklih 30. letih potekalo brez njih, saj sem ravno zaradi bolezni postala čuteč človek, ki razume stisko sočloveka in znam ceniti lepe stvari, ki se mi dogajajo in poskušam polepšati življenje tudi drugim, kadar je to v moji moči.
Prepričana sem, da za prijazno besedo in iskren nasmeh ni potrebno tako veliko..., marsikomu s tem polepšam jutro in dan.
Vse lepo vam želim!
Elena
Helena
#17
Objavljeno: 27. junij 2002, 01:00
Še vedno pa mislim da je življenje lahko brez težav. Jaz še nisem na tej stopnji, mislim pa da vlada nek vzorec ki nam pravi če hočemo napredovati moramo tudi na neki stopnji trpeti oz. imeti težave. Nekako čutim da gre to lahko tudi drugače. Da gremo lahko skozi življenje brez travm in težav. Na žalost sam še nisem na tem se pa trudim. Mnoge probleme in težave, ki sem jih včasih premagoval z veliko trudi to danes sploh niso več. So enostavno del življenja.
Grem naprej!
andrej
#18
Objavljeno: 27. junij 2002, 01:00
ker na okoliščine ne rabimo gledati kot na težave...
Picasso
#19
Objavljeno: 29. julij 2002, 01:00
in res, ob takem razmišljanju lahko rečemo le, KOLIKO ZMORE ČLOVEK!
#20
Objavljeno: 31. julij 2002, 01:00
Pot je brezmejna! :-)))
#21
Objavljeno: 31. julij 2002, 01:00
Aries-Libra-Scorpio
#22
Objavljeno: 1. avgust 2002, 01:00
#23
Objavljeno: 1. avgust 2002, 01:00
Ko bi jih le prebirali tisti, ki menijo,da imajo v življenju same težave, ki so doletele samo njih.
Ko bi se le zavedli, da so težave naloge, ki jih moraš razvozljati v šoli življenja. In bolj ko si uspešen učenec, težje naloge so ti zaupane.
Pa saj klasična šola deluje na principu šole življenja, le da je naša miselnost spremenjena (s pomočjo družbe, ki želi manipulirati z nami).
Še dobr, da mamo internet in sposobnost pretakanja pozitivne čiste energije. :-))
misti
#24
Objavljeno: 1. avgust 2002, 01:00
#25
Objavljeno: 1. avgust 2002, 01:00
Zato pa je tudi zelo priporočljivo imeti prijatelje, ki ti pomagajo (pa ne s pomilovanjem - prej z moralno klofuto), da spregledaš in ne skušaš svojih težav reševati sam.
Vsak človek ima toliko moči kot jo SAM hoče. Nekateri se pač hočejo smiliti samim sebi in drugim in imajo veliko moč manipuliranja z drugimi. In če jim to ne uspe so tako obupani, da si lahko celo vzamejo življenje. (Te želje po odobravanju,... so včasih tako porinjene v ozadje, da se sploh ne zavedamo, da jih produciramo sami!)
Zavest in misli posameznikov (JAZ in občutki, ki jih čutim v sebi, ne moj EGO) je tisto, ki vpliva na našo srečo, nesrečo,...
Pred kratkim mi je nekdo napisal nekako takole:
Pink - ponk žogica se odbije 2x višje kot pade.
Koliko imamo torej moči????
misti
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0