73 komentarjev na to temo

[borism]

Kolikor bolj si sebi všeč, toliko si drugim manj.

[borism]

Kar misliš sam o sebi, je mnogo bolj pomembno,
kot tisto, kar mislijo o tebi drugi.


Seneka

[Volk K.L.]

Dostikrat presentim smaega sebe, česa sem še zmožen in kaj zmorem.

.se pravi,da smo vmes spali? zato pa sanjamo čudeže

<_<

No ko ti bolj obvladaš, bi premogel tolikšno toleranco, da se zgradi džamija na tvojem koncu

[Amis]

Kolikor bolj si sebi všeč, toliko si drugim manj.

žalostno vendar (pogosto) resnično..............imeti rad sebe.......hm, družbeno necenjena kvaliteta

[afna]

Kolikor bolj si sebi všeč, toliko si drugim manj.

žalostno vendar (pogosto) resnično..............imeti rad sebe.......hm, družbeno necenjena kvaliteta

Če sam sebe ne ceniš, te tudi drugi ne bodo, verjemi!
Morda te bodo imeli za drugačnega, čudnega... ampak te bodo cenili, ker imaš svojo hrbtenico...

Hitro delat tibetanske vaje za zdravo hrbtenico!

[Amis]

ceniti sebe...........zgodba zase afna. ne govorim o tem, da se ne cenim, pač pa to, kakšen je proces, skoz katerega gremo slej ko prej vsi in ima pač značilne faze. ko začnemo, okolico to ful iritira in to tako je. naše lastne spremembe popolnoma nehote sprožajo spremembe v drugih. tukaj okolica stremi k temu, da bi takoimenovani moteči element v obliki posameznika spravila nazaj v stare tirnice - ne glede na to, kaj si posameznik misli o tem. sprejemanje spremembe je naslednja faza družbene ali okoliške reakcije.........ena od možnosti.....druga je ta, da okolico, ki ne pride do sprejemanja sprememb posameznika, zamenjaš .

itak se nam v življenju dogaja, da se naša okolica "menjuje". ljudje (partnerji, prijatelji, sodelavci........vse ali le nekaj od tega) so skupaj, ko pa si nimajo več česa dati gre pač odnos narazen. nekateri odnosi imajo zgleda omejen rok trajanja in preživijo le v določenih "robnih pogojih". pa ne zato, ker bi bilo s komerkoli kaj narobe. težko razložim. a to je nekako tako, kot da bi postrv skušali prepričati, naj živi v morju. ne gre. je pač postrv.

meni se zdi, da kljub temu, da se cenimo in sprejemamo, to ni predpogoj, da nas bo okolica sprejela. lahko nas tudi ne.

[Volk K.L.]

...No ko ti bolj obvladaš, bi premogel tolikšno toleranco, da se zgradi džamija na tvojem koncu ..

jest bi gledal širše, tudi na trenutno stanje cele družbe, celo na svet bi pomislil +koristek tega+ varnost! sj modernizem ozaveščanja naj bi opredelil vsem enako, ampak enakost veš, da se še ni nikoli izrazila v pomeni svoboda in enakopravnost˝.in a se ti ne zdi, da se tele aktualne vere˝same posiljujejo v ospredje, da je ze cas ,da zacnejo tudi one dominirat? Jest os. menim da ,če ima urbanizem moč nad ukazovalnim postopkom gradnje navadnih bajt, zakaj so tuki izjeme cerkve? Saj kaj je ostalo iz tradicionalnih vrednot, je ostalo, tudi gradovi so ostali, pa v njih niso neke velke in znane molilnice...Tukaj je treba vedno izkoreninit in nakazat Koristno, perspektivno za okolje ljudi,ki zivijo ze od vedno nekje v nekem predelu; menim,da je treba upoštevat običaje ne pa moralno zadoščenje po ustavni plati; sedaj pa se sramuj država, ko pa ni zgled ostalim

Vidiš to je problem, ali ljudje "premoremo" tolikšno toleranco. Za mene je toleranca do vseh ljudi temeljni kamen da se človek duhovno povzdigne do najvišje točke. Dozdeva se da človeška rasa v svoji zgodovini obstoja premalo premore takih ljudi kot so npr. Jezus Kristus, Buda, Mati Tereza.

[Pujsita]

ceniti sebe...........zgodba zase afna. ne govorim o tem, da se ne cenim, pač pa to, kakšen je proces, skoz katerega gremo slej ko prej vsi in ima pač značilne faze. ko začnemo, okolico to ful iritira in to tako je. naše lastne spremembe popolnoma nehote sprožajo spremembe v drugih. tukaj okolica stremi k temu, da bi takoimenovani moteči element v obliki posameznika spravila nazaj v stare tirnice  - ne glede na to, kaj si posameznik misli o tem. sprejemanje spremembe je naslednja faza družbene ali okoliške reakcije.........ena od možnosti.....druga je ta, da okolico, ki ne pride do sprejemanja sprememb posameznika, zamenjaš .

TAko to poteka približno, ja , še posebej, če se lotiš tega na sebi, ko si v kakšni zvezi, kajti takrat odvzameš partnerju neklaj, kar si mu podaril. Če se sprva ne ceniš in se vse vrti okoli njega, pa potem kar naenkrat začneš zahtevati kakšne pravice, je sigurno, da si želi nazaj prvotne situacije. In si v bistvu pred najtežjo preizkušnjo v tem procesu, ko je tak način življenja še zate nov, ko še sam dvomiš, če je prav da si te pravice privoščiš, naletiš na trd oreh, mogoče celo na očitke. Takrat je potrebno biti trden v svoji odločitvi .

[Marsa]

[matjazz]

Trpljenje (fizično in psihično), stiske... - kaj VSE prenesemo... - in še smo tu.... še gremo naprej, premikamo gore...

Velikokrat si človek sam ustvari trpljenje in ga more zato prenašat. Pomebno je, da spozna kje je v preteklosti počel napake. Tako se lahko izogne nadaljni (ponavljajoči) stiski.

[Kabalist]

Prenašaš svoj križ, katerega teža je odvisna od količine lastnih napak in količine tega, kar misliš, da je napaka.

[Marsa]

Jp...

Matjazz, ravno O TEM govorim.
nekomu je tezava al pa bit brez casha, ce ne more k frizerju, drugemu pa, ce nima za kruh pa za najemnino.
Sam ustvari?
jah, pac, igra to igro, jaz recimo nisem nic mela s tem, ce so moji starci od drugod pa nimam svojga plejsa pod soncem - vendar ocitno sem si to nekak izbrala, mi je blo to dano in zdaj pac s tem zivim.

tud invalid si mroda ni glih izbral svoje invalidnosti.
je pa res, da je v dolocenih primerih pac sam povzrocil lahko to, recimo.

Torej, koliko zmoremo!
en ki zivi ko bubreg v loju, mu je pa problem, zakaj ga ona ne poklice - in je to najvecji njegov problem.
Nisem skratka mislila na tegale modela.

pac pa na folk, ki ma VOLJO kljub ogabnim in kajjazvemkaksnim okoliscinam in situacijam.

[Indy]

Vedno znova me fascinira (in tudi navda z nekakšnim ponosom in voljo) misel oz. ugotovitev, koliko zmore človek!

To velikokrat pomislim.
KOLIKO ZMORE ČLOVEK!!!

Trpljenje (fizično in psihično), stiske... - kaj VSE prenesemo... - in še smo tu.... še gremo naprej, premikamo gore...

Vse zmoremo če hočemo...

[Marsa]

saj.

'Nic ni tezko tistemu, ki hoce'.
(*en pac* pregovor)

[Ksenia]

včasih pa tud če nočemo ...

[Marsa]

no vedno je v nas prisoten tale boj za obstanek... tako da tud ce 'nocemo', en visji nas notranji program 'zahteva' to od nas ali bolje - nas sili v to. nekako...

[Ksenia]

jp, ko si vržen v razburkano vodo, boš vse sile napel, da se boš rešil... in sloh nisi želel te izkušnje...
sej samo likat se mi ne ljubi pa se prepričujem...

[lia]

joj men se tud ne ljubi...dejmo še mal teoretizirat...kako se spraviš k likalniku

[Ksenia]

joj men se tud ne ljubi...dejmo še mal teoretizirat...kako se spraviš k likalniku

jst mam plan, ob 16.45 se prične tekma in bom pridno gledala ob likalniku, koliko bo zlikano nimam pojma, ampak to bom pa ja zmogla ane namesto na kavču sedet pa gledat, stat pa se delat, da likam ...

[emanuel]

saj.

'Nic ni tezko tistemu, ki hoce'.
(*en pac* pregovor)

Se ne bi strinju s tem, da ni nič težko, sam če hočeš

Mogoče, no, kdor hoče, tudi zmore. Pa ni rečen, da ni težko. Pa še to nism čist sigurn.

[Marsa]

ja, najbrz bi se res dal debatirat....
jaz dojemam v smislu, ne tolk da VSE kar hoces, lahko, pac pa da ce noces, pac ne mroes... je tezko.
da je predpogoj hoteti.
ampak mas prav, v bistvu..... hmmm...

[Kabalist]

sej samo likat se mi ne ljubi pa se prepričujem...

Sva že dva
Človekove zmogljivosti so neverjetne. Spoznamo jih šele ob skrajnih pritiskih.

[matjazz]

Človek najbolj spozna kaj potrebuje, takrat ko je bolan.

Ko ga bolijo vse mišice in mu vročina nabija v glavo. Takrat si najbrž nobeden ne želi ne vem kaj ampak samo zdravje.
Občasni hudi prehladi človeka mal opomnijo in spravijo nazaj na realna tla.

[Indy]

Človek najbolj spozna kaj potrebuje, takrat ko je bolan.

Ko ga bolijo vse mišice in mu vročina nabija v glavo. Takrat si najbrž nobeden ne želi ne vem kaj ampak samo zdravje.
Občasni hudi prehladi človeka mal opomnijo in spravijo nazaj na realna tla.

Hja sme spomnu na mojo včerajšno dogodivščino.Mene enostavno nič ne izuči he he.Vozim se namreč na šiht z motorjem 26 km stran iz kranja v kraj ki je bogu za hrbtom.Ker sm pač trmasto bitje sm se odloču da ne bom tankov bencina ker ga imam dost.Uredu peljem se na šiht in ob 10 zvečer iz njega nakar mi seveda sred poti zmanka omenjenega.Sem sred rovt, tema, avti se pelejo na pol ure mim , jest pa: pa kaj pol jebi ga ga bom pač porival pa bomo vidli.Brez enega obžalovanja ker sm narobe precenil situacijo v popolni temi porivam in porivam motor.Pridem do prve bajte kjer majo traktor in ga nažicam.Dobim ga v prvem poiskusu(mu morm prnest enga six peka, sm mu oblubu) in odvrvim naprej.Brez jeze brez slabe volje....preklet optimizem...k da bi vedu vse...zgleda da se jest ne naučim tut takrat ko sm v dreku nič novega he he

Life iz so beautiful.......always