2 komentarjev na to temo

[moonriver]

V začetku prejšnjega stoletja je bilo pri nas kar nekaj ljudi, ki so o duhovnosti in pravi naravi človeka vedeli morda več od današnjega povprečneža, ki pozna še vedno samo tri dimenzije in ki mu je zavestni um najvišje kar lahko doseže.
Leta 1931. je ''Nova Miselnost'' izdala slovenski prevod knjige anglo-ameriškega pisatelja W.W.Atkinsona, v obliki dopisnega tečaja. Veliko nam znanih učiteljev iz vzhoda je prihajalo na zahod šele več kot 30 let pozneje in ustanavljalo svoje poti ali pa prenašalo duhovna znanja nam zahodnjakom. Seveda so bili med nami tudi taki ki so sami potovali ali pa iskali duhovnost v sebi.
Najvišje duhovno znanje je vedno prisotno, ni omejeno s prostorom in časom. Vsaka doba zahteva svoj način izražanja in svoja sredstva, ki so lahko različna, bistvo pa je vedno enako in nespremenljivo, neomejeno in obstaja v vseh dobah, saj je večno. Celo last je vseh, ne glede na takoimenovano ''pripadnost'' nečemu. Pripadamo samo svojemu izvoru, ki je iznad in izven vseh materialnih omejitev...

Nekako v začetku devedesetih sem dobil fotokopijo skripte, ki se je nekaj let pozneje spet pojavila v novi knjižni izdaji z omejeno naklado (jezik ''staroslovenščina'' je ostal in besedilo se ni veliko spremenilo). Pozneje sem se prebijal skozi kupe različnih knjig, iskal povsod in se udeleževal različnih smernic duhovnosti, pa vendar, biseri iz stare skripte so vsemu dajali luč. Kot osnovno znanje, ali kot nekakšna tenka črta, ki vse povezuje.
Na žalost, nisem imel priložnost spoznati, za mene enega od največjih pisateljev in osebnosti tistega časa, s pomočjo katerega so nekateri na teh prostorih, pred nami, poznali veliko več, kot bi morda danes ti ali jaz v poplavi vse mogoče literature in besednega žonglerstva. Včasih je veljalo da moraš kar nekaj časa iskati nekaj kar je skrito, pisati in potem mesece čakati na odgovor, danes pa je vse na dosegu roke, samo izbrati pravo je težko.
Ne vem ali je obstajala šola, v letih pred drugo svetovno vojno in po njej, ki bi združevala praktikante (da, praktikante) in imela svoje nasledstvo, v smislu živečih učencev ali učenk, morda pa le. Ali pa smo to mi, ki beremo te vrstice. Zanimivo bi bilo srečati nekoga iz stare šole.
Iskreno verjamem da so nekatera semena padla na plodna tla, četudi samo preko pisane besede, prepričan pa sem da iskreni iskalec vedno najde pot in tako kot pravi pisatelj ...

''... da čutite našo bližino v Duhu, ko berete te vrstice, polne raznih misli našega sorodstva z Vami; da se zavedate toplega pritiska naše roke, ki Vam jo prožimo preko razdalje, ki nas loči telesno.'' (odlomek iz knjige)

Toplejšega načina izražanja in komunikacije z bralcem se res težko najde. Pravzaprav pa avtor (pod psevdonimom imena Učitelja svojega Učitelja) govori o isti stvari kot mnogi pred njim in za njim, o naravi in lasti človeka, o njegovi poti do svobode. Svobode mišljenja in Duha. O poti do prostosti, o poti domov, do izvora sebe in vsega živečega. Do Boga, če tako hočete (ki mu mnogi nadevajo različna imena).
Najprej pa naj bi človek spoznal samega sebe in svoje zmožnosti. Šele ko bo spoznal in sprejel sebe, bo pripravljen na višje dosežke.
Tako tudi raste zavest in spoznanje da je mnogo dobrih poti, ki vodijo v različne smeri, da pa je končni cilj težnja vseh in da tudi potujejo vsi, neglede na izvoljeno si vero ali nevero, proti istemu cilju, zavedajoč se ali ne. Na ta način lažje razumemo kaj so nam hoteli povedati Jezus, Buda, Mohamed, Krišna, Vede, Svetniki, Učitelji človeštva, ali različne Svete knjige.
Resnica je povsod, samo najti jo je treba. (trkati na prava vrata v pravem duhu).


Nekaj odlomkov iz knjige Filozofija Jogijev in orientalski okultizem :

''Kadar je duša zrela za duhovno resnico in se tista resnica ali del nje izgovori v njeni navzočnosti ali se pisana nudi njeni pozornosti, jo bo intuitivno priznala in si jo prilastila...''
...
"Preden morejo oči videti, morajo biti nesposobne za solze. Preden more uho slišati, mora izgubiti svojo občutljivost. Preden morejo usta govoriti vpričo mojstrov, morajo izgubiti moč, da ranijo..."
...
''A Jogiji, in kajpada, tudi okultisti kateregakoli plemena in katerekoli vere, trde da je človek odgovorno bitje, da si v resnici sam ustvarja razmere, da si sam deli plačilo in kazen, ki so le naravna posledica njegovih dejanj. Uče tudi, da človek ne more uteči svoji pravi sreči in da napreduje vedno nekoliko, najsi zdrkne stokrat nazaj, dokler slednjič ne premaga svoje snovne narave, bližajoč se nato stalno in trajno svojemu velikemu cilju. Vsi smo otroci božji, ne glede na izvoljeno si vero - ter nikomur izmed nas ni usojeno, da bo povsem izločen od dosege velikega cilja ali da bo pogubljen.
Uče, da se kaznujemo po naših prestopih in ne zavoljo njih, ter da neizbežno deluje zakon o vzroku in učinku. Zabičujejo nam, da, "kakor smo sejali, tako bomo želi", ter nam razlagajo, kako in zakaj žanjemo kar smo sejali. Pojasnjujejo nam, kako nas teže nizkotne želje in strasti, kako nas obdajajo s prilikami, ki povzročajo, da doživljamo te strasti, dokler se nam ne gabijo tako, da se duša polna groze obrne od svojega minulega, snovno nizkotnega življenja nagibajoč se v pravo smer. Uče, da je Duh vedno z nami, pripravljen in voljan za vodstvo in pomoč, in da smo preko Duha v tesni zvezi z izvorom vsega življenja in moči...''
...
''Neodvisni ste od telesa, ki Vam je le orodje - nerazrušljivi ste in večni - ne ogenj ne voda Vas ne moreta uničiti, nič o čemer misli fizični človek da ga bo ubilo - karkoli naj se pripeti Vašemu telesu - Vi boste živeli. Vi ste duša in vaše je telo, (nikakor ne: Vi ste telo, ki ima dušo; najsi večina ljudi to verjame in po tem ravna.) Mislite si, da ste neodvisno bitje, ki uporablja telo kakor prikladno stvar. Gojite čustvo neumrljivosti in polagoma se boste zavedali, da resnično bivate in da boste večno bivali, in padla bo od Vas bojazen kakor plašč, ki ga vržete proč; kajti strah je le misel, ki slabi slabo očuvani instinktivni um - otresite se je in vse drugo je lahko.''
''Iz tega izhaja, da se bo človek, ki je doumel osnovne misli te filozofije začel zavedati, da ga mineva bojazen. Česa naj se boji, ko je vendar spoznal, kdo je on sam? Zakaj bi se bal, ko vendar ni ničesar, kar bi mu v resnici kaj slabega storilo? Za bojaznijo ga mine tesnoba in ko je poslednja izginila, izginevajo še druge manjše napake. Zavist, ljubosumnost in sovraštvo - zloba, neusmiljenost in obsojanje - vse to ne more bivati v umu človeka, ki "razume". Prebujeni duši mora biti jasna vera in zaupanje v Duha in v njegov izvor. Človek s tako dušo pripoznava vodstvo Duha ter mu sledi brez obotavljanja, brez bojazni in brez dvomov. Tak človek ne more, da ne bi bil blag - vidi ljudi v zunanjem svetu kakor majhno deco (mnoge izmed njih kakor nerojena deteta), ravna z njimi usmiljeno ter jih ne obsoja v svojem srcu, saj ve, kaj so. Tako opravlja človek naloženo mu delo, zavedajoč se, da so mu delo, bodi skromno, bodi visoko, prinesla njegova lastna dejanja, želje in težnje, ter da je vse v vsakem primeru prav in zgolj stopnica do vzvišenejših stvari. Ne boji se življenja, nima strahu pred smrtjo - oboje se mu vidi le različno razodevanje iste stvari, oboje enako dobro...''
...
"Čim je učenec voljan učiti se, je sprejet in pripoznan. Tako mora biti, kajti prižgal si je svetiljko, ki ne more ostati skrita..."
...

"Mir bodi z Vami !"

[Kabalist]

Zakaj se vsi tako radi lepite na Vzhod? Orientlani okultizem je malce nelogična besedna zveza. Ampak vemo, kao gre. Vedno je moredno nekaj, kar je tuje. Govoriš o čakrah, si frajer. Govoriš o sefirah, si zadet...

[moonriver]

Veliko izrazov stare slovenščine danes ni več v uporabi ali pa je morda tudi izgubilo prvotni smisel. Toda bistvo je ostalo enako. Tisto notranje seveda.
Vzhod, zahod, vseeno je. Okultisti, spiritualisti... če vidijo resnico, so lahko kjerkoli. Izvor znanja najbrž ni v določeni zemlji, državi, celini. Last je vseh. Določene koščke duhovnega znanja si mnogi lastijo, zato tudi odpor do organizacij in skupin. Vsaka stvar se lahko uporabi ali pa zlorabi, tako tudi del duhovnega znanja.
Za nekoga bi morda bilo bolje da se je na tem svetu pojavil pozneje, ker je ''malo pred časom''. Tako tudi ''sefirji'' zaenkrat še niso ''in'', morda šele bodo. Veliko revolucionarjev so prve streljali. Veliko svetnikov je svoje svetništvo doseglo dolgo po svojem odhodu.

''A Jogiji, in kajpada, tudi okultisti kateregakoli plemena in katerekoli vere, trde da je človek odgovorno bitje, da si v resnici sam ustvarja razmere, da si sam deli plačilo in kazen, ki so le naravna posledica njegovih dejanj...''