Manjvrednost
#51
Objavljeno: 4. julij 2004, 13:36
K. Čapek
#52
Objavljeno: 4. julij 2004, 20:01
Uh...kakšen občutek manjvrednosti...ampak se mi zdi, da avto nima nič pri tem...glej izmišljen primer: kupiš avto, prijateljica ti ga privošči iz srca, se pelje s teboj na poizkusno vožnjo, je vesela, sej čuti veselje, nato pa slišiš kako razlaga prijatelju ali prijateljici, da je tko srečna, da ima družino kakršno ima ter da niti najmanj ne misli na to, da bi menjala avto, ker ji je vse sreča njene družine.
Sploh ne razumem, kaj se ljudje tako obremenjujejo z imovino...
Lahko rečem...nimam kariere...mam pa že velike otroke...nimam še izpita za avto, nimam niti avta...imam pa stanovanje...hvala bogu...vedno je kaj, česar nimaš, po drugi strani pa imaš kaj viška...ali več...
Spremeni sebe in spremenil boš ves svet!
#53 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 4. julij 2004, 20:16
In ob otrocih spoznavam da vem, da nič ne vem.
Na poslu pa - v svoje delo se spoznam (ne dovolim si, da bi kdorkoli o mojem delu vedel več kot jaz) in sem torej tam "taglavna".
Naduto? Mejbi...sam tak je. Takšna sem, krvava pod kožo.
Selene, da bi pa komu zavidala pleh? ... hmm...smo meli čiiiistooo ta najnovejši model ta dobrega avta...in je le-ta dobil manjvrednostni kompleks pred lokomotivo in naredu samomor (avto)... Tk da... pleh? Kar smejim se
Mogoče; mogoče me malo "manjvrednostni kompleks" zajame, ko vidim da imajo drugi svojo "rojstno hišo", dom, kamor se vračajo bratje in sestre, kjer imajo spomine iz otroštva..., kjer se najdejo prvi zvezki ali star popisan list... ko slišim, da pravijo v nedeljo "gremo k staršem"...takrat...sem res
#54
Objavljeno: 4. julij 2004, 20:29
...za vse ostalo je tu Mastercard...
Spremeni sebe in spremenil boš ves svet!
#55
Objavljeno: 5. julij 2004, 05:53
Gmotna preskrbljenost je čisto v redu, vendar nobeno bogastvo ni garant sreče. Sreča ni odvisna od zunanjih okoliščin, ampak od načina razmišljanja. En in isti dogodek enemu nudi ugodje, drugega pa spravlja v bes. Vse je med uhljema.
bigm
#56
Objavljeno: 5. julij 2004, 06:00
#57
Objavljeno: 5. julij 2004, 07:57
Hecno, ampak tegale primerjalnega sindroma nisem imela nikoli , če se že nisem imela fajn, sem točno vedela zakaj in se nisem s komerkoli primerjala. Mi je poskušala to nekak mami vcepit, v stilu kok so fajn ene znanke mojih let (čeprav mi glede šole nikoli nič ni imela za očitat),pa sem ji jaz kak ekstremno slab primer pokazala, pa se nekak ni strinjala z mojim izborom . Pa sem ji potem rekla, da sem jaz jaz in znanci znanci, naj nas ne meša .
#58
Objavljeno: 5. julij 2004, 21:26
Manjvrednost?
Po mojem se manjvrednost pojavi najprej, ko se zacnemo zavedati sebe in okolice.
Tezko jo je izkoreniniti iz vsakdanjega zivljenja. Edino zdravilo je verjeti vase in vedeti da sem enkraten in edinstven.
papapa tejc
#59
Objavljeno: 7. julij 2004, 10:54
hoces noces, ko vidis kako nekdo dobi dobro oceno, ti ne...ko je nekdo zdrav in ti pa bolan...ko ima nekdo avto, ti pa pesacis....itd.
vsaka primerjava z drugim te lahko pripelje do manjvrednosti, odvisno pac koliko ti tista stvar, obcutek pomeni.
sicer pa se strinjam da je pomembno razmisljat o tem kaj imas in ne kaj nimas. kaj vse imamo, pa se sploh ne zavedamo
#60
Objavljeno: 7. julij 2004, 11:27
Vse primerjave so nesmiselne, vsak po svoje smo svet zase, popolni točno takšni kot smo, posedujemo stvari, ki jih v določenem trenutku potrebujemo in lakcije, ki jih rabimo. Nihče ni več in nihče manj vreden, samo na različnih stopnjah razvoja na različnih področjih smo .vsaka primerjava z drugim te lahko pripelje do manjvrednosti, odvisno pac koliko ti tista stvar, obcutek pomeni.
#61
Objavljeno: 7. julij 2004, 11:43
K. Čapek
#62
Objavljeno: 7. julij 2004, 12:16
#63
Objavljeno: 7. julij 2004, 13:18
K. Čapek
#64
Objavljeno: 7. julij 2004, 13:26
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0