63 komentarjev na to temo

[Mick]

[majica]

glej izmišljen primer: kupiš avto, prijateljica ti ga privošči iz srca, se pelje s teboj na poizkusno vožnjo, je vesela, sej čuti veselje, nato pa slišiš kako razlaga prijatelju ali prijateljici, da je tko srečna, da ima družino kakršno ima ter da niti najmanj ne misli na to, da bi menjala avto, ker ji je vse sreča njene družine.

Uh...kakšen občutek manjvrednosti...ampak se mi zdi, da avto nima nič pri tem...
Sploh ne razumem, kaj se ljudje tako obremenjujejo z imovino...
Lahko rečem...nimam kariere...mam pa že velike otroke...nimam še izpita za avto, nimam niti avta...imam pa stanovanje...hvala bogu...vedno je kaj, česar nimaš, po drugi strani pa imaš kaj viška...ali več...

[majica]

E sanjalica... mene tut grabi...ko nekdo reče...sem bil z očetom tam, pa tam...in sva delala to in ono... Za imetje se tut jez nisem nikol gnala (razen, da imaš spodobno življenje)...samo...družina, ja...to sem pa vedno pogrešala...ampak, tisti, ki jo imajo, je včas ne cenijo dovolj...stvari so pa kupljive...za več ali manj denarja...

...za vse ostalo je tu Mastercard...

[bigm]

Napačna smer razmišljanja je, če ugotavljaš, česa nimaš. Razmišljaj raje o tem, kaj imaš.

Gmotna preskrbljenost je čisto v redu, vendar nobeno bogastvo ni garant sreče. Sreča ni odvisna od zunanjih okoliščin, ampak od načina razmišljanja. En in isti dogodek enemu nudi ugodje, drugega pa spravlja v bes. Vse je med uhljema.

[Ksenia]

hja, kot sem napisala zgoraj sem si tisti avto malce priredila, ker se recimo gre za drugo stvar , ampak koncept je isti, ... ne nisem jaz tista, ki zavida in ne niti nimam jaz občutka manjvrednosti ob tem... pismo, težko je tkole pisat, če hočeš nekaj povedat, pa hkrati nočeš vsega povedat... me je pa v preteklosti dajal ta občutek in mislim da se ma pravi poti... aja pa ne zaradi materialnih dobrin, te meni ne pomenijo statusa, te potrebujem za lažjo pot skozi življenje, torej jim ne posvečam velike pozornosti... Zanimivo ta občutek mi je vcepljala prijateljica, ko sedaj sedi poleg mene včasih poizkušam ugotoviti zakaj, ker je bila tako samovšečna,je bila tko priljubljena?Hja v zadnjem času ugotavljam da niti ne, le da se niso hoteli prepirati z njo... a nisem to jaz že pisala

[Pujsita]

Se mi zdi, da te materialne zadeve v življenju privlečejo na dan ljudje, ki se ne počutijo O.K. s svojim stilom življenja, ki se na notri počutijo slabo in potem iščejo potrditve za občinstvo, kako zelo se imajo fajn, pa mogoče en malček tudi zase.

Hecno, ampak tegale primerjalnega sindroma nisem imela nikoli , če se že nisem imela fajn, sem točno vedela zakaj in se nisem s komerkoli primerjala. Mi je poskušala to nekak mami vcepit, v stilu kok so fajn ene znanke mojih let (čeprav mi glede šole nikoli nič ni imela za očitat),pa sem ji jaz kak ekstremno slab primer pokazala, pa se nekak ni strinjala z mojim izborom . Pa sem ji potem rekla, da sem jaz jaz in znanci znanci, naj nas ne meša .

[tejcina]

Hello!
Manjvrednost?
Po mojem se manjvrednost pojavi najprej, ko se zacnemo zavedati sebe in okolice.
Tezko jo je izkoreniniti iz vsakdanjega zivljenja. Edino zdravilo je verjeti vase in vedeti da sem enkraten in edinstven.

papapa tejc

[vesna8]

tezko clovek prizna sam zase, da nekomu nekaj zavida, si nekaj zeli in nima kar nekdo drug ima,... ter se zato pocuti manjvredno.
hoces noces, ko vidis kako nekdo dobi dobro oceno, ti ne...ko je nekdo zdrav in ti pa bolan...ko ima nekdo avto, ti pa pesacis....itd.

vsaka primerjava z drugim te lahko pripelje do manjvrednosti, odvisno pac koliko ti tista stvar, obcutek pomeni.


sicer pa se strinjam da je pomembno razmisljat o tem kaj imas in ne kaj nimas. kaj vse imamo, pa se sploh ne zavedamo

[Pujsita]

vsaka primerjava z drugim te lahko pripelje do manjvrednosti, odvisno pac koliko ti tista stvar, obcutek pomeni.

Vse primerjave so nesmiselne, vsak po svoje smo svet zase, popolni točno takšni kot smo, posedujemo stvari, ki jih v določenem trenutku potrebujemo in lakcije, ki jih rabimo. Nihče ni več in nihče manj vreden, samo na različnih stopnjah razvoja na različnih področjih smo .

[Mick]

Hi-hi......"duhovno" in načeloma se strinjam s teboj.........V realnem lajfu pa je pesem čist drugačna, nič podobna tem tvojim mislim. So mi pa všeč in jih odobravam, berem z veliko simpatije.

[Pujsita]

Mickeni nikoli nimaš enakih pogojev za dosego cilja. Npr. če si zastaviva najbolj banalen cilj - nakup domačega kina. Mene npr. ta zadeva ne mika in mi ni, da bi kolikorkoli denarja za to porabila, tebi je pa bila želja. Z različno motivacijo bi se lotila tega cilja in ga verjetno v različnem času dosegla, zadovoljstvo bi bilo zelo zelo različno. Pa je to ena sploh čisto nepomembna zadeva. Sva čisto neprimerljiva, če pomisliš, da je neskončno število detajlčkov vsake osebe in vsak od njih popolnoma neprimerljiv... Meni ej tole resnično tudi praksa. Vsakemu želim,da doseže cilje, ki so njemu pomembni in da živi življenje, ki si ga želi, četudi je čisto vsak cilj in način življenja popolnoma drugačen kot moj lasten .

[Mick]

Hi-hi.....se bom "pobunil" čist v drugo smer.......ta hišni kino ima tud dvd komponento.......ki bere torej dvd, cd, mp3, dvx itd. pa še radio ima.........in ker mi stolp crkava na vseh frontah (cd, radio, boksi), nimam pa trenutn dovolj dnarja za tisto pravo kar si za poslušanje muzike želim.....sem si relativno poceni začasno zagotovil........rečmo solidne kvalitete poslušanje glasbe na cd-jih, radia, gledanje dvd-jev in iz neta potegnjenih filmov.......bemu, pa še Severino sem si lahko v dolby surrond sistemu pogledal.... No....gre skoz tud kot tvoja želja, če bi bla moja pujsa? Sm mal zalutal, tak za hec.....

[Pujsita]