2102 komentarjev na to temo

[alef]

Ja , pa je res ... ona njega
Remec ljubi paradokse . Trilogija je pa njegovo naj delo, sigurno. Prebral ze trikrat in bom verjetno se kdaj. Erotika mu pa ni tuja , sploh ne. Jo vplete lih kamor ces. Ostrstrelko je napisal pri dobrih 80-tih, pa je ravno tko poskocna kot Iksia, ki je nastala precej bolj zgodaj.

Beauty ... ce bi zdajle delal seznam top 10-tih naj Zf del, bi bila Beauty pri vrhu. Res pa je, da se bolj nagibam
k tistim stvarem, ki jih ti definiras kot fantazijo .

Ne definiram jaz, kot sem napisal je v ang. jezikovnem svetu ločeno na Sci-Fi in Fantasy, pri nas to mečejo vse v en koš.

Sci-Fi naj bi vseboval znanost, obstoječo ali fikcijsko, vendar verjetno, vsaj teoretično možno.

Fantasy je pa čista fikcija.

 

Še en avtor in delo ki je na meji Sci-Fi in Fantasy - Gene Wolfe in The Book of New Sun

Štiri knjige - The Shadow of the Torturer, The Claw of the Conciliator, The Sword of the Lictor in The Citadel of the Autarch.

Te štiri so definirane kot Fantasy čeprav vsebujejo tudi elemente Sci-Fi.

 

Za slovenski prevod ne vem, izdane so bile pri Biblioteki Polaris v srbščini kot Knjiga novog sunca.

Pri Polarisu so v to sago dodali še peto - The Urth of the New Sun(Urt novog sunca) ki je definirana kot Sci-Fi in v to zbirko pravzaprav ne spada, je pa nadaljevanje prvih štirih.

 

Ni težko v teh knjigah prepoznati Zemljo v daljni bodočnosti(Urth - Earth) z umirajočim Soncem.

Celotna saga je opis prizadevanj kako pripeljati "novo sonce" in dileme kaj bo Novo Sonce povzroćilo prebivalstvu umi rajoče Zemlje - otoplitev, poplave, smrti.

Zelo dolgo, pet knjig(4 + 1) skupno okrog 1200-1300 strani, ampak vredno truda in časa.

 

Beauty od S. Tepper imam v angleščini.

Sem pogledal na COBISS pa slovenskega prevoda nisem našel.

Ali pa sem površno gledal... ... zagotovo pa nimajo v knjižnici ki mi je najbližja.

[alef]

Dolžan sem tudi eno pojasnilo - v odgovoru Šamanu sem zapisal da sem prebral Mahabharato in Ramayano.

Drži.

Pa ne polno verzijo.

Saj sem "požiralec" knjig ampak to je tudi zame preveč.

Mahabharata ima preko 13 000 strani, preko 200 000 individualnih verzov ali preko 100 000 shioka(parov) in okrog 1 800 000 besed.

Ramayana je štirikrat manjša.

Ni mi znano ali je bil kateri od teh epov sploh kdaj v celoti preveden v slovenščino.

 

Imel sem neke skrajšane verzije obeh(haha, skrajšane, še vedno je bilo nekaj tisoč strani obe...  )

To je bilo okrog 30-40 let nazaj, bral sem to nekaj let.

Ne spomnim se niti kje sem to dobil.

 

Potem sem to posodil znancu.

Ta je brez moje vednosti in privolitve to posodil drugemu, ta tretjemu... itd.

Potem se je za knjigami izgubila vsaka sled.

Od takrat knjig ne posojam več, nikomur.. 

[alef]

posodit knjigo je hudič ...

 

velja splošno pravilo ... ne posojaj babe, ne posojaj avta in ne posojaj knjige ... ... in živel boš mirno in srečno ... če ne pride vmes kaj tretjega     ....

 

Podobne izkušnje imam tudi s posojanjem video kaset, pozneje CD-jev in DVD-jev.

Samo za kakšen dan, da prekopiram...

Tisti "dan da prekopiram" se je raztegnil v tedne, mesece, leta...  

Če sem že dobil nazaj, je bilo v neuporabnem stanju...  

Kar se posojanja omenjenih stvari tiče, velja isto kot za knjige.

 

Ostalih stvari s tvojega seznama nisem nikoli posojal...  

[silver]

Silverja za predsednika!   Tribožanski človek.

 

Bi še kaj napisala a imam svoje tihotne opravke. ... 100 sklec in take stvari. Plus žlica medu. Eh. Če rata ....

 

hehehe ...

 

Ne definiram jaz, kot sem napisal je v ang. jezikovnem svetu ločeno na Sci-Fi in Fantasy, pri nas to mečejo vse v en koš.

Sci-Fi naj bi vseboval znanost, obstoječo ali fikcijsko, vendar verjetno, vsaj teoretično možno.

Fantasy je pa čista fikcija.

 

Še en avtor in delo ki je na meji Sci-Fi in Fantasy - Gene Wolfe in The Book of New Sun

Štiri knjige - The Shadow of the Torturer, The Claw of the Conciliator, The Sword of the Lictor in The Citadel of the Autarch.

Te štiri so definirane kot Fantasy čeprav vsebujejo tudi elemente Sci-Fi.

 

Za slovenski prevod ne vem, izdane so bile pri Biblioteki Polaris v srbščini kot Knjiga novog sunca.

Pri Polarisu so v to sago dodali še peto - The Urth of the New Sun(Urt novog sunca) ki je definirana kot Sci-Fi in v to zbirko pravzaprav ne spada, je pa nadaljevanje prvih štirih.

 

Ni težko v teh knjigah prepoznati Zemljo v daljni bodočnosti(Urth - Earth) z umirajočim Soncem.

Celotna saga je opis prizadevanj kako pripeljati "novo sonce" in dileme kaj bo Novo Sonce povzroćilo prebivalstvu umi rajoče Zemlje - otoplitev, poplave, smrti.

Zelo dolgo, pet knjig(4 + 1) skupno okrog 1200-1300 strani, ampak vredno truda in časa.

 

Beauty od S. Tepper imam v angleščini.

Sem pogledal na COBISS pa slovenskega prevoda nisem našel.

Ali pa sem površno gledal... ... zagotovo pa nimajo v knjižnici ki mi je najbližja.

 

Alef,  tole sem našel za Beauty  ... http://cobiss6.izum....002465545115964

 

 

 

 * * *

 

 

" Rože za Algernona  "  Daniel Keyes

 

Nič vesolja, nič raket , nič malih zelenih  . Samo en človek in ena miš . Charlie in  Algernon .  https://sl.wikipedia...

 

tribožji človek toplo priporoča  .

[silver]

sorry alef, zdej vidim , da ne dela zgornji link . Ne vem , če sem prav prebral, da si nekje blizu Kamnika sedaj .

V knjižnici Franceta Balantiča imajo slovenski izvod . Dne knjigi sta ... Beauty 1 in 2 .

 

Če pa nisi , pol pa nč ...

[alef]

sorry alef, zdej vidim , da ne dela zgornji link . Ne vem , če sem prav prebral, da si nekje blizu Kamnika sedaj .

V knjižnici Franceta Balantiča imajo slovenski izvod . Dne knjigi sta ... Beauty 1 in 2 .

 

Če pa nisi , pol pa nč ...

 

 

Očitno sem res površno gledal... 

Knjižnica F.B. ni najbližja, je pa "v dosegu".

Moja sedanja lokacija...   ... ja, tam nekje... 

[Silvija]

 

 

Očitno sem res površno gledal... 

Knjižnica F.B. ni najbližja, je pa "v dosegu".

Moja sedanja lokacija...   ... ja, tam nekje... 

Vprašaj za medknjižnično izposojo. Za vrednost kakšnega "kafeja" je verjetno treba plačat, predrago pa po moje ne bi smelo bit. So knjižnice še javne.

[alef]

hehehe ...

 

 

Alef,  tole sem našel za Beauty  ... http://cobiss6.izum....002465545115964

 

 

 

 * * *

 

 

" Rože za Algernona  "  Daniel Keyes

 

Nič vesolja, nič raket , nič malih zelenih  . Samo en človek in ena miš . Charlie in  Algernon .  https://sl.wikipedia...

 

tribožji človek toplo priporoča  .

Rože za Algernona poznam, prebral že pred...  ... leti...   

Po tem romanu je bil posnet tudi film, tam konec 60-tih.

Bi ga spet pogledal, pa se ne spomnim naslova(vem samo da ni bil enak knjižnemu originalu) niti igralcev, režiserja...

[alef]

Vprašaj za medknjižnično izposojo. Za vrednost kakšnega "kafeja" je verjetno treba plačat, predrago pa po moje ne bi smelo bit. So knjižnice še javne.

Bo knjižnica F.B, kar v redu.

Nisem član, imam pa znanko ki je, tako da...  

[Silvija]

Bo knjižnica F.B, kar v redu.

Nisem član, imam pa znanko ki je, tako da...  

Ahaaaa. Itak, še bolje. Sama občasno zaidem v knjižnico Dravograd. Imajo več gradiv, ki jih iščem, pa jih v moji matični knjižnici ni. In fajn sistem, da če si več kot leto ne izposojaš, se na novo vpišeš. Je pa ta knjižnica od mene 10 minut vožnje. Drugače pa, sem tudi že kakšno medknjižnično izvedla. 

Aja, saj F.B. ni facebook? 

[alef]

Ahaaaa. Itak, še bolje. Sama občasno zaidem v knjižnico Dravograd. Imajo več gradiv, ki jih iščem, pa jih v moji matični knjižnici ni. In fajn sistem, da če si več kot leto ne izposojaš, se na novo vpišeš. Je pa ta knjižnica od mene 10 minut vožnje. Drugače pa, sem tudi že kakšno medknjižnično izvedla. 

Aja, saj F.B. ni facebook? 

 

 

Ne, to je knjižnica Franceta Balantiča v Kamniku... 

Sory, lenoba, pa včasih pišem le začetnice in pike namesto polnega imena...  

[alef]

" Rože za Algernona  "  Daniel Keyes

 

Nič vesolja, nič raket , nič malih zelenih  . Samo en človek in ena miš . Charlie in  Algernon .  https://sl.wikipedia...

 

tribožji človek toplo priporoča  .

Spraševal sem za film posnet po tem romanu.

Bo treba res bolj pozorno brat, je že na Wikipediji napisano kateri film je to - Charly iz leta 1968.

 

Nisem pa vedel da je bil posnet še en film z enakim naslovom kot roman - Flowers for Algernon - http://www.imdb.com/...?ref_=tt_rec_tt

In še japonska serija(Algernon ni Hanataba wo) in francoski film(Des fleurs pour Algernon) ...  

 

V tem primeru sem film(tisti iz leta 1968) videl prej kot sem prebral roman, oz. sem šel brat roman zaradi filma.

Po mojem mnenju eden redkih primerov ko je film vsaj enakovreden literarni predlogi...   

Ostalih stvaritev nisem videl.

[silver]

Vprašaj za medknjižnično izposojo. Za vrednost kakšnega "kafeja" je verjetno treba plačat, predrago pa po moje ne bi smelo bit. So knjižnice še javne.

 

Pri nas stane dva kafeta s smetano . Samo če veš, kaj iščeš in potrebuješ , potem je vredno ...

 

Rože za Algernona poznam, prebral že pred...  ... leti...   

Po tem romanu je bil posnet tudi film, tam konec 60-tih.

Bi ga spet pogledal, pa se ne spomnim naslova(vem samo da ni bil enak knjižnemu originalu) niti igralcev, režiserja...

 

Charly je naslov filma . Sej je navedeno v tistem linku, ki sem ga dal ob knjigi. Igralec je dobil oskarja za glavno vlogo . Dober film .

Drugač pa  ... težko se odločim prebrat knjigo, če sem prej že gledal film.    In obratno prav tako .

[silver]

Pa bo res treba bolj pozorno brat. Vidim, da je alef ze vceraj ugotovil, kar
sem jaz danes . Drugic si moram prej kofe skuhat, sele potem pisat ...

[alef]

Pa bo res treba bolj pozorno brat. Vidim, da je alef ze vceraj ugotovil, kar
sem jaz danes . Drugic si moram prej kofe skuhat, sele potem pisat ...

To pride z leti...    

[alef]

Vprašaj za medknjižnično izposojo. Za vrednost kakšnega "kafeja" je verjetno treba plačat, predrago pa po moje ne bi smelo bit. So knjižnice še javne.

 

 

Pri nas stane dva kafeta s smetano . Samo če veš, kaj iščeš in potrebuješ , potem je vredno ...

 

 

Charly je naslov filma . Sej je navedeno v tistem linku, ki sem ga dal ob knjigi. Igralec je dobil oskarja za glavno vlogo . Dober film .

Drugač pa  ... težko se odločim prebrat knjigo, če sem prej že gledal film.    In obratno prav tako .

Pa koliko je to v €...  

Tam nekje blizu mene je en lokal kjer jutranja kava - do 7. ure - stane 0,60 €(60 centov), potem čez dan je pa 2 €, brez smetane...  

 

 

Jaz vedno pogledam film(če je kakšen posnet seveda) ko preberem knjigo.

Običajno film razočara, razen v redkih primerih.

 

Izjemoma, kot v primeru Rože za Algernona, preberem knjigo potem ko sem videl film.

Na roman sem naletel povsem slučajno, nekaj ket po filmu, je bil v neki zbirki Zf romanov in zgodb.

Da je to ista zgodba sem ugotovil ko sem začel brati.

Navdušilo me je oboje - tako roman kot film

[silver]

3 Eur je v mestni knjiznici Ljubljana. In po mojih izkusnjah traja do tri dni, da dostavijo v lokalno knjiznico.
Recmo dva kofeta tam med 8.00 in 8.30 .

Se strinjam za Charly a . To verzijo sem namrec jaz gledal.
Vsaj priblizno enako tudi za Odisejo 2001, ceprav se mi je zdel roman boljsi.
Solaris ... knjigo sem tezko bral ... enako tezko gledal film.
Crichtona ... njegove knjige raje gledam kot berem.

Na splosno pa so knjige "boljse" od filmov. Nenazadnje tudi zato, ker si po branju ze izoblikujem mnenje,
potem pa cez leta nek reziser knjigo razume drugace . Ampak tu smo pa ze pri okusih ...

[alef]

3 Eur je v mestni knjiznici Ljubljana. In po mojih izkusnjah traja do tri dni, da dostavijo v lokalno knjiznico.
Recmo dva kofeta tam med 8.00 in 8.30 .

Se strinjam za Charly a . To verzijo sem namrec jaz gledal.
Vsaj priblizno enako tudi za Odisejo 2001, ceprav se mi je zdel roman boljsi.
Solaris ... knjigo sem tezko bral ... enako tezko gledal film.
Crichtona ... njegove knjige raje gledam kot berem.

Na splosno pa so knjige "boljse" od filmov. Nenazadnje tudi zato, ker si po branju ze izoblikujem mnenje,
potem pa cez leta nek reziser knjigo razume drugace . Ampak tu smo pa ze pri okusih ...

Lem je nasploh težek za brat, od njega prebral Fiasko in Eden.

Fiasko je bil izdan pri biblioteki Polaris, Eden sem pa dobil v knjižnici, ampak od tega je že precej let.

 

Film Solaris(orig. Solyaris)iz leta je tudi precej dolgočasen, za akcije željnega gledalca ni.

Je tudi "mlajša" verzija iz leta 2002(G. Clooney) ki je malo bolj gledljiv. ampak pravi Solaris zame je in bo tisti od Tarkovskega...   

 

Odiseja 2001 in film po njej sta meni enakovredna, čeprav tako roman kot film ne ponujata veliko akcije - tako eden kot drugi nista za vsakega bralca ali gledalca.

Ostale Odiseje - Odiseja 2010 in Odiseja 2061 ponujajo malo več akcije, zadnja 3001 - The final Odyssey je pa spet malo manj dinamična.

Filmsko upodobitev je doživela še Odiseja 2010 ampak ta film ni niti blizu originalu.

 

Omenim naj še zame eno najboljših Clarkovuh stvaritev - serijo Rama - https://www.goodread...ries/49121-rama

Saga o ogromnem, votlem vesoljskem plovilu ki po vesolju išče in zbira inteligentne oblike življenja.

Clarke je sam napisal le prvo - Srečanje z Ramo(Rensezvous with Rama) 

Koavtor ostalih treh je Gentry Lee.

Zelo obsežno, preko 1300 strani, ampak te drži od začetka do konca...   

 

Gentry Lee je potem samostojno napisal še nekaj romanov ki nekako spadajo v Rama Universe.

Nisem bral nobenega.

 

Clarke in Lee sta sodelovala še pri romanu Zibelka(Craddle) - prebral, ni me preveč navdušil.

[silver]

     Rama sem  dodal v seznam  .

 

 

 * * *

 

Zdaj pa ena normalna   leposlovna          Margaret Atwood ″ Slepi morilec″
 

 

Atwoodova se je venomer otepala označbe, da je pisec Zf . Zase je trdila, da je samo pisateljica …
katerekoli fikcije . ″ Slepi morilec ″ sicer ne sodi v ta žanr , je pa tako posebna ″normalna ″knjiga ,

da je zanjo dobila Booker-ja .

 

Govori o dekletu in njeni sestri v času, ki sega od obdobja pred veliko gosp. krizo ( tisto v 20-letih
20.st.)  pa vse tja do njene starosti . Ona se pasivno podredi duhu tistega časa, v katerem je ženska iz njenih
krogov odlična gostiteljica moževih poslovnih večerij , po možnosti z občutkom za opremljanje prostorov .

Ima tudi šoferja in služabnike , vendar se tu nekje njene pristojnosti končajo. Njena sestra ni njeno popolno

nasprotje , temveč je enostavno drugačna . Občutljiva , tenkočutna, strastna in čisto nehote preveč liberalna

za tisto okolje . Zgodbi obeh sester se prepletata skozi cel roman , ki ni ravno hvalnica takratne družbe. Je grenak

in ponekod  tragičen . Že začetek je šokanten … ko se mlajša sestra v avtomobilu starejše požene čez most in

stori samomor. Da razumeš , zakaj je to storila , moramš knjigo prebrat tko rekoč do zadnje strani od mnogih,

na katerih se starejša sestra vrača nazaj v preteklost in malo ter po malo dviguje zastor, ki zakriva resnico.

Poleg teh dveh - sestrskih zgodb - je tudi tretja in znotraj te še četrta . Omisliti si ljubimca je eden od bolj
sprejmljivih načinov takratne svetohlinske družbe , kako pobegniti iz objema rigidne in sčasoma dolgočasne

vloge lepega priveska . Starejša sestra naredi natanko to in njen ljubimec , ki je (seveda !!! ) potepuški socialist

ter občasni honorarni pisec kratkih Zf zgodb, ji pred ali po pripoveduje zgodbo o izmišljenem planetu . Tako se

na nek način Atwoodova celo tu ne more ( ali pa noče ) izognit fikciji .

Knjigo sem prebral v dušku , kar tudi sicer običajno počnem. Vendar se mi zdi, da bi jo kdo drug prav tako .

K temu pripomore tudu njen način pisanja , ki je poln prispodob , barvitih opisov in vseh teh literarnih presežkov,

kakorkoli se že imenujejo.         Za sladokusce in za ljubitelje Atwoodove .

[silver]

Pa še ena normalna

 

 

Alicia Gimenez Bartlett   :  " Kjer te nihče ne najde "

 

 

Španija v času frankistične diktature v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Komunistično gibanje je razbito in v gorah severne

Katalonije se nekaj makijev bori zgolj še za golo preživetje.  Francoski psihiater iz pariških visokih krogov ter cinični španski

novinar se odpravita na lov za enim od zadnjih skrivačev, ki ga okoličani kličejo  Pastirica  . O njem se po vaseh spleta mitska

zgodba , katero želita zasledovalca na lastno pest preveriti in zapisati. Je psihopat, okrutnež ali heroj , žival ali idaelist , moški ali je ženska .

Nič od tega ne vesta, ko začneta pot . Ko pot končata , vesta , da je vse to in še več ...

 

Pastirica je resnična oseba , tako kot tudi njena zgodba . Psihiater in novinar sta izmišljeni osebi , ki ju Alicia Gimenez samo

uporabi , da stke zgodbo, ki je polna dilem in okrutnosti tistega časa . Zaprtost in zatohlost revne pokrajine , ki rodi

natanko takšne tudi ljudi .  Protislovna je tudi Pastirica . Rojena kot deklica, odraščala kot ženska, kot Teresa. Zasmehovana

zaradi drugačnosti.  Čeprav neizobražena, se na nek svoj pošten način dvigne nad  primitivizmom okolice . Ima načela , preprosta

in včasih okrutna, a jih vendarle ima . Na žalost jih izživi v odporniškem gibanju , ki ima načela idealistična, vsakdan pa je natanko

takšen , kot je vsakdan tistih , proti katerim se borijo. Pri makijih postane moški , kar je verjetno vseskozi v sebi tudi bila.  Florencio .

 

V knjigi se prepletata dve zgodbi . Prva opisuje pot obeh raziskovalcev iz različnih svetov, ki sta si tudi osebnostno različna .

Spoznavata drug drugega , še bolj pa vsakdo od njiju na novo prepozna samega sebe . Zgodba se prekinja z življensko

izpovedjo Pastirice, ki se bere kot njen dnevnik , pa čeprav je nepismena. Na koncu romana raziskovalca vendarle uspeta

navezati stik z mitom , ki po nekaj urnem pogovoru postane človek s svojo usodo.

 

Prava Pastirica - Teresa - Florencio je bila po koncu odporniškega gibanja  ujeta in obsojena na dosmrtni  zapor . Zaradi vzornega

vedenja in starosti kasneje izpuščena . Na sojenju ji niso dokazali niti enega od 38 -tih ubojev , kolikor jih je bila obtožena. Sama

je do konca življenja trdila , da ni nikdar ubila nikogar .

[Silvija]

Fajn Silver, da opišeš tudi "normalne" knjige. Čeprav, fantastiko imam tudi rada, samo moram se organizirat in si dat par knjig na seznam. Joj, spet sem pozabila, mini beležko rabim, prejšnjo s seznamom knjig sem založila. Sem jo nosila v torbi in kadar sem dobila idejo, sproti zapisala. Tale Pastirica me pritegne, ker me je navdušila Barcelona, španski jezik mi je melodičen, topel. Zelo všeč pa mi je bil tudi španski film Favnov labirint. Gre na moj seznam, ziher. 

[silver]

Fajn Silver, da opišeš tudi "normalne" knjige. Čeprav, fantastiko imam tudi rada, samo moram se organizirat in si dat par knjig na seznam. Joj, spet sem pozabila, mini beležko rabim, prejšnjo s seznamom knjig sem založila. Sem jo nosila v torbi in kadar sem dobila idejo, sproti zapisala. Tale Pastirica me pritegne, ker me je navdušila Barcelona, španski jezik mi je melodičen, topel. Zelo všeč pa mi je bil tudi španski film Favnov labirint. Gre na moj seznam, ziher. 

 

Silvič

 

Mal je trpka , vseskup vzeto pa ni žalostna .

Fajn knjiga ! Prav po božje tu jo priporočam ...   .

Lepo bodi !

[Silvija]

Silverič 

 

Shamo je pa zgleda na volančke 

[alef]

 

Zanima me kaj ti bereš... 

 

Evo nekaj zate - https://wiki.tfes.or...arth_Literature

 

    

 

 

[silver]

 
Zanima me kaj ti bereš... 
 
Evo nekaj zate - https://wiki.tfes.or...arth_Literature
 
    
 
 

Nas kolega ne bere. On linka .