2102 komentarjev na to temo

[silver]

Ni. V nastetih mestih jest delam ... no za prvo nisem siguren, ker ne vem ka te to je !?

[alef]

če si našel članek, pomeni, da te zanima ... čeprav se delaš, da te ne ...

 

le preberi si ... 2x, 3x ... 10x ... da ne boš umrl neuk ...

Čeprav flateartherji(ali flatbrainerji?...  ) ne marajo Einsteina, evo ti ena njegova misel:

 

"Neskončna sta samo vesolje in človeška neumnost, čeprav za prvo nisem povsem prepričan"

 

Ti in čreda flateartherskih   ste živ dokaz za to trditev.

 

Bral sem tudi Biblijo pa sem vseeno(ali pa ravno zato  ) ateist.

 

Pa še nekaj zate:

 

 

Za razliko od tebe ki očitno veš(oz. misliš da veš) vse.

 

 

[Silica]

" Rože za Algernona  "  Daniel Keyes
 
Nič vesolja, nič raket , nič malih zelenih  . Samo en človek in ena miš . Charlie in  Algernon .  https://sl.wikipedia.org/wiki/Rože_za_Algernona
 
tribožji človek toplo priporoča  .

 

Interesantno. Sem si jo šla kar izposodit danes. Morda jo tja do konca leta preberem   (manjko cajta, žal)

[silver]

 
Interesantno. Sem si jo šla kar izposodit danes. Morda jo tja do konca leta preberem   (manjko cajta, žal)

Fajn knjiga je. Po moje jo bos prebrala, medtem ko bo tvoja macka ujela tri Algernone. Ajde, recmo stiri.

[alef]

milo mater ... kaj bi jaz brez tebe ... kdo drugi bi mi še znal naredit vse te strokovne psihoanalize ...  ???

 

ti, a ti kdo pomaga pisat ???

Ja. 

Buda, Krištof Kolumb, papež in Albert Einstein... 

Občasno pride na pomoč tudi dr. Sigmund Freud... 

[alef]

Če še bolj brskam po svojem spominu, mi ne pride na misel prav nobena "normalna" leposlovna knjiga(roman) ki ni Zf ali fantastika in ki bi blia vredna objave tu noter.

 

Zato še ena Zf - Arthur C. Clarke in Songs of Distant Earth(Pesme daleke Zemlje pri Biblioteki Polaris)

Opisuje bodočnost človeštva po uničenju Zemlje zaradi eksplozije Sonca in prizadevanja kako ohraniti človeštvo in njegove največje vrednote.

Obravnava način premagovanja ogromnih, na stotine svetlobnih let velikih razdalj - sejalne ladje(ladje ki nosijo človeške zarodke), generacijske ladje(do prihoda na cilj v ladji živi in umre več generacij) in pa kot končni dosežek človeškega uma in znanosti - kvantni pogon.

Za tega zadnjega menda še teorije ni, temelji pa na energiji vakuuma.

Richar Feynmann, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 1965 in po mnenju mnogih največji fizik po Einsteinu je postavil teorijo da en kub. cdntimeter vakuuma vsebuje dovolj energije da bi uparili vso vodo na Zemlji.

John Wheeler je trdil da je ta vrednost za 79 velikostnih razredov( 1 plus 79 ničel) višja... 

Teorije razvite v Hughes Research Labs omenjajo da bi se majhen del te energije lahko uporabil za pogon medzvezdnih plovil.

 

Opisan je tudi vesoljski lift(Space lift) - teorija poznana že dolgo, ni pa(še) poznanih materialov ki bi omogočili gradnjo.

 

Vse zgoraj našteto(zelo poenostavljeno) je opisano v dodatku Zahvalnice v omenjeni knjigi.

 

Poglavitna tem romana je pa kaj naj bi medzvezdni potniki in kolonizatorji vzeli s sabo - od knjževnosti, filmske umetnost, slikarskih del itd.

Cenzura vsega, da ne bi tam kjer bi ustvarili novo družbo, ponavljali starih napak človeške civilizacije na Zemlji.

 

Zgodba opisuje srečanje zadnje ladje ki je odšla z Zemlje s kolonisti in večino posadke v hibernaciji s kolonijo ki je bila nekaj stoletij prej ustanovljena po pristanku sejalne ladje.

Srečanje civilizacije ki je svoje vrednote postavila na temeljih cenzurirane vsebine tistega kar so vzeli s sabo in ljudi ki so v živo videli uničenje rodnega planeta in še pomnijo vse, necenzurirano, iz njegove zgodovine.

 

hmmm ... čudna družba ... upam, da se ne boste stepli ...

Smo se že.

Sem bil tepen.

Ne povem od koga... 

[silver]

Američani tole označujejo za "social dystopian fiction ″
 

Margaret Atwood     " Deklina zgodba ″

 

govori o prihodnji postapokaliptični avtoritarni in teokratski družbi . Jalov je večji del ženskega
prebivalstva . Problem ″rešijo″ tako, da dragocen preostanek mladih plodnih žensk držijo v

izolaciji in jih namenjajo zgolj razplodu izbrancem . Vzgajajo jih v duhu služabnic višjih interesov
družbe . So nekakšne tragične vestalke , ki pa v tem primeru ne skrbijo za večni ogenj, temveč

so tam zato, da ne ugasne plamen (razčlovečene) civilizacije .

 

Zgodba se dogaja na tleh sedanje USA , ki se v romanu  imenuje Gilead. Glavna junakinja

Offred je dekla v družini visokega funkcionarja države. Njena primarna naloga je brezosebni
seks enkrat mesečno z gospodarjem v absurdni prisotnosti njegove žene . Preostali čas

preživlja v svoji sobi, pri čemer morajo biti vrata vedno odprta . Edini izhod iz hiše predstavlja
vsakodnevni obisk tržnice v spremstvu agentov Eyes ( ene vrste Cie
na kvadrat) . Dekle ne smejo govoriti z nikomer, ne smejo brati … .
Vsakodnevno rutino prekine sam gospodar, ki nekoč , v času odsotnosti žene , Offred

povabi v svojo pisarno. Tam sme prvič po nekaj letih brat neko staro revijo. Njuno neformalno

( in nedovoljeno) druženje se nadaljuje in sčasoma postane ene vrsta odnosa . Pri njej zaradi

strahu pred posledicami, pri njem zaradi tleče potlačene želje po človeškem druženju. Tu je še
gospodarjev šofer Nick , za katerega se nikoli ne izve , ali je agent Eye ali pripadnik podtalne

organizacije, ki dekle rešuje in in jih skrivaj tihotapi v svobodno Kanado. Offred zanosi , vendar

ne ve , čigav je otrok … gospodarjev in ljubimčev . Takrat se odloči za pobeg , ki ga organizira

Nick . Njena pripoved se konča, ko vstopi v avtomobil in se odpelje v neznano.

 

 

Epilog zgodbi da mnenje nekega profesorja mnogo mnogo let kasneje . Gileada ni več, niti ni
dokumentov, ki bi pričali o tistih časih . V roke mu pride na kaseto posneta zgodba , ki naj bi

bila avtentična Offred-ina. Iz pripovedi potegne zaključke o značilnosti padle avtoritarne družbe.

Za Offred meni, da je njena usoda neznana . Lahko bi se rešila in pobegnila v Kanado , prav

tako pa bi lahko končala v katerem od taborišč, če je Nick igral dvojno vlogo.

 

 

Roman je Atwood-ovi prinesel etiketo feministke . Kljub temu je zanj , ker je bil tko mojstrsko napisan,
skoraj dobila Bookerja in izšel je v več miljonih izvodov. Bookerjevo nagrado Atwoodova dobi 15 let

kasneje za Slepega morilca. Roman so letos Trumpu parkrat vrgli pod nos...

[Silvija]

K meni je prišla rezervirana knjiga, poročam, kakšen vtis bo naredila: 

 

Pater Pavel Geržan - Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?

[alef]

Američani tole označujejo za "social dystopian fiction ″
 

Margaret Atwood     " Deklina zgodba ″

 

Roman je Atwood-ovi prinesel etiketo feministke . Kljub temu je zanj , ker je bil tko mojstrsko napisan,
skoraj dobila Bookerja in izšel je v več miljonih izvodov. Bookerjevo nagrado Atwoodova dobi 15 let

kasneje za Slepega morilca. Roman so letos Trumpu parkrat vrgli pod nos...

Označen bi bil lahko, glede na vsebino, tudi kot Speculative fiction -  https://en.wikipedia...ulative_fiction ali Alternate history or Alternative history - https://en.wikipedia...ternate_history

 

Eden od predstavnikov tega podžanra Sci-fi je tudi Philip K. Dick - https://en.wikipedia.../Philip_K._Dick

Pisal je tudi "navaden" Sci-fi

 

Eno njegovih najbolj opaznih del je Do Androids Dream of Electric Sheep? po katerem je bil posnet film Blade Runner(le kdo ga ne pozna)

Prebral sem roman in videl film(večkrat)

Oboje   

 

Od leta 2015 snemajo serijo The Man in the High Castle po njegovem istoimenskem romanu - nisem bral, sem pa videl nekaj epizod prve sezone serije.

Kar sem videl, zgleda OK, bi pa dal kakšno piko manj kot IMDb(8.1)

 

Od M. Atwood sem pa nekaj bral - mislim da je bilo v ediciji Monolit - pa se ne spomnim kaj...  

Sem imel vse izdaje Monolita, po treh selitvah sta mi ostali dve... 

[silver]

Američani so mahnjeni na predalčkanje in statistiko . Zame je bilo dolgo časa samo  .. ali fantazija ali pa Sf . 

 

Od Dicka sem prebral vse , kar leze in gre v slovenščini .Mislim, da je prevedeno 6 njegovih del. Najboljši naslov je

pa sevede tale, ki ga navajaš ... " Ali androidi sanjajo električne ovce ? "  

" Mož v visokem dvorcu " je alternativna različica II. svetovne vojne , v kateri zmagajo Nemci in Japonci . Več se zdajle ne spomnim, ker

je že nekaj časa, kar sem tole bral.

 

Atwood-ova je moj najljubši avtor ... tega ne morem skrit  . Ženska nasploh velja za prvo pero severne amerike , ne glede na to , da je

pretežno distopik, torej da piše fikcijo . Predavatelji kreativnega pisanja menda rečejo tkole ...  oziroma, ko slušateljem zabičajo , česa

in kako ne smejo pisati , venomer pristavijo " ... razen seveda če niste Margaret Atwood "   . Ona lahko.

Mislim, da ima kar nekaj možnosti, da postane Nobelovka , kar se ni posrečlo še nikomur iz tega žanra. Pred leti je že bila prav v najožjem 

izboru , a na koncu ni bila izbrana. Trumpova era utegne vzpodbudit krog ljudi, da jo ponovno nominirajo. Čeprav , po mojem mnenju ,

bi si zaslužila priznanje ne glede na  politiko. Enostavno zaradi pisanja ...

[alef]

Philip K. Dick - od njega sem prebral že omenjeno Ali androidi sanjajo električne ovce in pa nekaj krajših zgodb, objavljenih v neki žepni izdaji - mislim da se je imenovala Sirius    - vse v srbohrvaščini, ničesar v slovenščini.

Sem pa verjetno videl vse filmske in TV adaptacije njegovih zgodb, vključno z zadnjo, The Man in the High Castle - te še ne v celoti.

Žal je umrl relativno mlad(53 let)

 

M. Atwood - bo očitno treba malo pogledat.

Če je všeč Silverju, bo verjetno tudi meni.

[silver]

Če bi želel skeptika navdušit za Sf , bi mu prav gotovo predlagal Atwoodovo. Njen stil

pisanja je klasičen … leposloven ( kot da Sf ni leposlovna ...) , vsebina je fiktivna , sporočilo pa
distopično. Ne da se je brat hitro. Jaz berem knjige kar v hitrem tempu, pri njenih delih pa to ne gre.

Ona si lepo vzame čas in opiše jutro,  osebo, drevo , občutke . In to dela res z dobrim občutkom ,

brez  pretirane literarne načičkanosti .
.

 

Njeni dve deli, ki sta še najbolj Sf , sta ″ Leto potopa ″ in ″ Zadnji človek ″. Obe prevedeni v
slovenščino . Gre za dva romana , ki ju je treba prebrat skupaj . Nista roman 1 in roman 2,

temveč pogled dveh oseb in sopotnikov na isti dogodek . Nekaj istih oseb se pojavi v obeh romanih.

Dogodek je ″konec sveta ″ skupaj s človeško civilizacijo , posledica genskega inženiringa na vseh

možnih področjih . Družbo popolnoma nadzirajo korporacije . Tistim , ki se uspe preriniti v njihove vrste
, gre patricijstvo , večina pa je plebs , ki živi podobno, kot mi danes ... služba (če je) - šoping - spat .

Obstaja še tretji sloj , nekakšni svobodnjaki , freelancerji, ki se združujejo v kriminalne združbe ,

verske sekte … . En roman je napisan skozi pogled pripadnika priviligiranih , drugi z očmi ženske , plesalke v striptiz klubu .

 

Božje priporočam !

[alef]

Od Maragaret Atwood imajo v knjižnici ki mi je najbliže - knjižnica Franceta Balantiča v Kamniku - naslednje knjige:

 

Leto potopa

Slepi morilec

Penelopina preja

Zadnji človek

Na površje

Preročišče

Deklina zgodba

 

Za začetek bo dovolj.

 

Članarina za penzioniste je 8 € in nekaj drobiža, medknjižnična 0,3 €.

Razdalja nekaj manj kot 4 km, to je pri moji fizični kondiciji cca 20-25 min z biciklom v eno stran.

Ampak to že ne spada v to temo...  

[alef]

Njeni dve deli, ki sta še najbolj Sf , sta ″ Leto potopa ″ in ″ Zadnji človek ″. Obe prevedeni v
slovenščino . Gre za dva romana , ki ju je treba prebrat skupaj .

 

Božje priporočam !

Ali je kaj pomembno katerega prebrati prej?

 

Pa, če se ti da, in če si prebral seveda, bi prosil za kratek opis vsebine ostalih - Slepi morilec, Penelopina preja. Preročišče in Na površje

[silver]

Ne , ni pomembno. Jaz sem sicer najprej bral Leto potopa , vendar je vseeno. Toda če želiš vedeti " vso resnico " , je treba prebrat obe.

Sej , če ti bo všeč prva, boš  po drugi planil  ...

 

Slepi morilec   .. sem jo že opisal na prejšnji strani ( 17.marec) 

 

 

Preročišče   ... nisem bral

 

 

Penelopina preja

 

Je obnova Odiseje skozi oči njegove Penelope .  Kako je moževo odsotnost doživela ona, ženska. Njen boj za golo
preživetje , njeni očitki Odiseju kurbežu , kot ga imenuje . Njeno zvitorepljenje in otepanje snubcev, ki so jo oblegali,

lakomni lepe ženske in njenega premoženja. Naslov izhaja iz navade v stari grčiji , da mora vdova splesti mrtvaški prt

za dostojen pokop moža . Odisej sicer ni bil mrtev, pač pa pogrešan dolga leta in snubci so od nje zahtevali , da ga

pokoplje in se poroči z  enim od njih. Penelope je prt pletla leta in leta ter se tako zvito izogibala odločitvi .

Zelo poetično , zelo izvirno in zelo domišljijsko , ni pa Sf po najinih kriterijih . Pač pa je po ameriških , ker je dobila

nagrado   " mythopoetic fantasy award "  . Evo , pa imaš nov žanr

 

 

Na površje  

 

Normalna leposlovna . Mlada ženska , njen fant ter še en par odidejo v njeno rojstno hišo , ki se nahaja v samotni divjini Kanade.

Iščejo njenega pogrešanega očeta , za katerim ni glasu že nekaj mesecev . Ukvarja se z odnosi med temi štirimi, s preskoki hčere pogrešanega

v zgodnje  otroštvo. Dobra knjiga , malo težka za brat .

[alef]

Ne , ni pomembno. Jaz sem sicer najprej bral Leto potopa , vendar je vseeno. Toda če želiš vedeti " vso resnico " , je treba prebrat obe.

Sej , če ti bo všeč prva, boš  po drugi planil  ...

 

Slepi morilec   .. sem jo že opisal na prejšnji strani ( 17.marec) 

 

 

Preročišče   ... nisem bral

 

 

Penelopina preja

 

Je obnova Odiseje skozi oči njegove Penelope .  Kako je moževo odsotnost doživela ona, ženska. Njen boj za golo
preživetje , njeni očitki Odiseju kurbežu , kot ga imenuje . Njeno zvitorepljenje in otepanje snubcev, ki so jo oblegali,

lakomni lepe ženske in njenega premoženja. Naslov izhaja iz navade v stari grčiji , da mora vdova splesti mrtvaški prt

za dostojen pokop moža . Odisej sicer ni bil mrtev, pač pa pogrešan dolga leta in snubci so od nje zahtevali , da ga

pokoplje in se poroči z  enim od njih. Penelope je prt pletla leta in leta ter se tako zvito izogibala odločitvi .

Zelo poetično , zelo izvirno in zelo domišljijsko , ni pa Sf po najinih kriterijih . Pač pa je po ameriških , ker je dobila

nagrado   " mythopoetic fantasy award "  . Evo , pa imaš nov žanr

 

 

Na površje  

 

Normalna leposlovna . Mlada ženska , njen fant ter še en par odidejo v njeno rojstno hišo , ki se nahaja v samotni divjini Kanade.

Iščejo njenega pogrešanega očeta , za katerim ni glasu že nekaj mesecev . Ukvarja se z odnosi med temi štirimi, s preskoki hčere pogrešanega

v zgodnje  otroštvo. Dobra knjiga , malo težka za brat .

 

 

 

[silver]

O bogovih … ker je ravno božji vikend .

Neil Gaiman  :   " Ameriški bogovi "

 

Skupaj s priseljenci so v Severno Ameriko prispeli tudi njihovi bogovi . Odin , Tyr , Črnobog , Set , Morrigan

in mnogi ostali so tudi v novi deželi našli svoj dom . Ljudje so jih častili, se jih bali … skratka , verjeli so vanje .
Toda v stoletjih so se časi spremenili in stari bogovi so začeli izgubljati moč in ugled . Ljudje so se vedno bolj

ozirali k novim bogovom, stare pa so počasi , a zanesljivo potiskali v hiranje in životarjenje .

Bili so na psu … tako rekoč.

 

Na psu je bil tudi Shadow Moon , ko so ga dan po smrti svoje žene odpustil iz zapora . Potikajoč se sem ter

tja sreča skrivnostnega mr. Wednesday-a , kateri mu ponudi delo spremljevalca in nekakšnega osebnega

stražarja . Shadow kljub pomislekom sprejme ponudbo in tako se prične popotovanje po ameriški celini , ki

ga seveda nikoli ne bo pozabil.

 

Zgodba je fantasy , je road movie, je mitologija , je srhljivka , je opis potrošniške družbe in vrednot z omejenim

rokom trajanja . Pa odlično napisana tudi ...

 

Shadow sčasoma spozna, da so ga najeli stari bogovi in da je mr. Wednesday sam Odin , ki po celi celini
rekrutira in nagovarja stare bogove za končni obračun z novimi . Ti se namreč kot kakšni novopečeni ruski

miljonarji šopirijo v novem svetu in ponižujejo svoje predhodnike. Bog denarja, bog telefonov, bog plastične

kartice , bog plazme in neona … prav vsi so v odlični formi , zato stari vedo, da imajo zgolj še eno priložnost .

V tej zadnji bitki bo odločilno vlogo igral njihov ponos in pa Shadow Moon , s tem da Moon tega vse do

konca zgodbe sploh ne ve. In konec je presenetljiv …

 

 

 * * *

 

 

Po romanu je bila menda posneta tudi nadaljevanka . Anglež Neil Gaiman se je v Ameriko preselil v 90-tih.

Torej tam  biva  dovolj časa , da je spoznal ameriški način življenja  , a  vseeno ne dovolj , da bi ga brez

pripomb tudi prenašal .

[alef]

Po romanu je bila menda posneta tudi nadaljevanka . Anglež Neil Gaiman se je v Ameriko preselil v 90-tih.

Torej tam  biva  dovolj časa , da je spoznal ameriški način življenja  , a  vseeno ne dovolj , da bi ga brez

pripomb tudi prenašal .

American Gods - http://www.imdb.com/...ref_=fn_al_tt_1

 

Prva epizoda prve sezone bo "on air" 30. aprila.

 

Upam samo, da ne bo preveč "ameriška"..   

[silver]

Sem pogledal trailer ... kaj pa vem . Knjiga je le knjiga ... še vedno ima  kakšno kilotono več moči kot pa ekranizacija, ki je 

že po naravi stvari bolj akcijsko naravnana . Pa trailer-ji morjo bit krvavi ... to se ve . 

 

Saj    ... Shadow ni nobena balerina  in tud bogovi so od hudiča , a knjiga vseeno ni bila "nasilna" in krvi je bilo ... se mi zdi ...

ravno prav za takšno zgodbo .  Konec koncev je pobrala vse nagrade za tisto leto ... nebulo, hugo in locus .

Ampak ... je že nekaj časa , kar sem jo bral in je mogoče čas , da jo ponovno ... .

 

Če se po trailerju dan pozna, zna vseeno bit zlo ameriško . Še dobro, da Uma ne igra notr , drugač bi spet ubila billa ...

[silver]

Alef , si že uspel prebrat kaj od Atwood-ove !?

 

 

 

   *   *   *

 

 

Walter Miller  :   Slavospev za Leibowitza

 

 

 

600 let po apokaliptični nuklearni vojni , ki ni izbrisala le večine prebivalstva, temveč je uničila civilizacijo, kot jo poznamo .

Znanost, ki so ji poleg politike pripisovali največ "zaslug" za uničujočo vojno, je prepovedana  in vse knjige so požgane .

Vedenje o vsem je izbrisano z namenom, da se nikoli več ne pripeti kaj podobnega . Toda v Utahu  se nahaja samostan ,

v katerem menihi na skrivaj in z dovoljenjem papeža iz Novega Rima zbirajo kakršnekoli ostanke tiskane besede , ki so ostali

še iz časov, preden se je večina Zemlja spremenila v pogorišče in radioaktivni prah.  Ožgan račun iz restavracije , strgan

list navodila za uporabo multipraktika , kemično formulo nakracano z roko na listič  ... kakršnokoli pisano besedo menihi skrbno

prepisujejo (prerisujejo pravzaprav   )  na roke , da bi tako ohranili zapisano za prihodnje rodove . Sami namreč ne vedo, kaj

prepisujejo . Ne poznajo ne namena , ne pojmov in ne čemu je služilo vse to . Vse znanje in vse vedenje je bilo izgubljeno ... če

ne v vojni , pa potem v 600 letih barbarstva . Navadni menihi so imeli do teh "relikvij" mističen odnos in so bile za njih pravzaprav

cerkvene relikvije. Vendar ne za vse ... nekateri dostojanstveniki ... cerkveni in posvetni ... so že zaslutili  tudi "uporabno" vrednost

v najdenih zapiskih .  Neodkrito znanje, ki jih bo še pred nasprotniki pripeljalo do odkritij , do katerih je človeštvo nekoč že dostopalo.

 

Glavni karakter zgodbe je  ... samostan . Knjiga je pravzaprav sestavljena iz treh zgodb, ki se dogajajo med letom 600 in 1600 po

nuklearni vojni. Ironično je, da se edina luč civilizacije ... samostani oz. nova cerkev ... tako predano posveti zbiranju in čuvanju

njej na nek način nasprotne ... sekularne znanosti. Sv. Leibowitz , po katerem nekoč kasneje samostanski red dobi naziv, je bil

posvečen v svetnika zaradi zaslug pri zbiranju zapiskov in ne zaradi kakšnih čudežev ali drugih dobrih del. Ta  ... nova cerkev

se od današnjih razlikuje vsaj po dveh stvareh ... da ima drugo vsebino in   ...   da je zares revna kot cerkvena miš. 

 

Zlo prijetno branje ... obilo ironije in humorja .

[Liriel]

Ima mogoče kdo e-bralnik, kako je zadovoljen z njim, katerega priporočate? 

[silver]

Tole ti verjetno ne bo v ne vem kakšno pomoč , ampak dobr ...

 

Bralnika nimam , sem pa imel pred časom za  uro na voljo enega Kindla , 6 col ekran . V primerjavi z mojo

tablco ( kjer je branje po eni uri skorejda že  mučenje živali ... ) je bil na vsak način bolj primeren  ...boljša osvetlitev in kontrast.

 

Jaz se drugač še vedno držim kar papirnate izvedbe ... mi še najbolj odgovarja.

 

Mogoče kdo drug kaj več ve ...   

[alef]

Alef , si že uspel prebrat kaj od Atwood-ove !?

Ne še...  

 

Trenutno pri "mojem" žanru - pravkar končal( že tretjič...  ... mislim) trilogijo F. Herberta, nadaljevanje Dine - Božanski Car Dine, Heretiki Dine in Kapitol Dina.

Začel Frederik Pohl Vojna trgovcev(drugič), sledil bo Gem, tudi od Pohla.

 

To že malo kaže na zasvojenost...  

 

Atwodova pride na vrsto nekje v za četku junija, verjetno bosta to Potop in Zadnji človek, potem pa počasi še ostalo od nje, kar seveda premore knjižnica v Kamniku

 

Ima mogoče kdo e-bralnik, kako je zadovoljen z njim, katerega priporočate? 

Nimam, imam pa nekaj(precej) e-knjig v epub formatu, zato mene tudi zanima.

[Liriel]

Tole ti verjetno ne bo v ne vem kakšno pomoč , ampak dobr ...

 

Bralnika nimam , sem pa imel pred časom za  uro na voljo enega Kindla , 6 col ekran . V primerjavi z mojo

tablco ( kjer je branje po eni uri skorejda že  mučenje živali ... ) je bil na vsak način bolj primeren  ...boljša osvetlitev in kontrast.

 

Jaz se drugač še vedno držim kar papirnate izvedbe ... mi še najbolj odgovarja.

 

Mogoče kdo drug kaj več ve ...   

 

In je 6 col dovolj za normalno branje? Ne vem, jaz sem navajena na tablico in mi to izgleda malo majhno, ampak najbrž bo dovolj, če so vsi bralniki takšne velikosti.

Se da na kindla naložiti tudi knjige iz drugih virov ali samo amazonove? Ker imam tudi jaz ogromno eknjig, iz podobnih virov kot nekateri dobivate/jo filme, torej si nimam s kindlom kaj začeti, če to ne bi šlo. 

[silver]

Zal ne vem, Liriel, katere formate se bere , ce sploh ... . Takrat se s tem nisem ubadal, samo prebral ze nalozeno.

6 col ni bogve kaj , a se je vseen bralo lazje kot na moji 8 colski tablci. So le optimizirani za branje ...