518 komentarjev na to temo

[gold]

Skupinska meditacija ali skupinski sex.

 

Kje se komu več dogaja ?

[devica]

Hvala. 

Ni blema.

[angelit]

globok notranji mir, I wish. se splača tako zaspati?

[mayan]

Iz enega filma (Layer cake):

"See, meditation is concentrate the front of the mind with a mundane task so the rest of the mind can find peace."

[Mantis]

možno je tudi, da recimo človek (še) nima možnosti meditirati ali pa neče sodelovati v skupinski meditaciji, ker mu pač (še) ne odgovarja.

pa ste razmišljali kdaj o možnosti, da se človek v meditaciji pridruži/postavi v zavest kraja ali svojega ljudstva ali celo celotnega človeštva in meditira v dobrobit vsega (seveda brez fige v žepu ) in razčiščuje stvari.

imam nekako občutek, da človek ne prebavlja samo svoje individualne karme ampak do neke mere tudi karmo skupine ljudi kateri pripada (narodnost, verska pripadnost, interesna pripadnost...).

[gold]

človek še samega sebe ne more v red spravit, kaj šele svet...

[Mantis]

Če je vse Eno smo vsi povezani in vsi povezani smo soodgovorni ter sooblikujemo

inpotemklecnešvpraksi.press

 

ja, tud meni je všeč teorija, ki pravi da je v vsaki entiteti univerzuma informacija celotnega univerzuma. me ta teorija že od nekdaj privlači kot molja na lep štrikan pulover. pa sem gledal kot sova, ko sem prvič v enem filmu videl, kako se je celo vesolje strnilo v frnikulo (kao vesolje v vsakem delcu) - bom probu najdet ta izsek iz filma.

[Brezo]

možno je tudi, da recimo človek (še) nima možnosti meditirati ali pa neče sodelovati v skupinski meditaciji, ker mu pač (še) ne odgovarja.

pa ste razmišljali kdaj o možnosti, da se človek v meditaciji pridruži/postavi v zavest kraja ali svojega ljudstva ali celo celotnega človeštva in meditira v dobrobit vsega (seveda brez fige v žepu ) in razčiščuje stvari.

imam nekako občutek, da človek ne prebavlja samo svoje individualne karme ampak do neke mere tudi karmo skupine ljudi kateri pripada (narodnost, verska pripadnost, interesna pripadnost...).

 

Vsak človek predeluje individualne in skupinske stvari istočasno...vprašanje je samo v kolikšni meri oz. razmerju...taprave (globje) skupinske zadevce se začnejo predelovati šele od 80% nivoja Bude dalje (karma človeštva kot celote, izvanzemaljske stvari)...kar je prej je samo ogrevanje... 

[angelit]

80% nivoja Bude dalje

 

Bude Bude... ni boljšega... Bog, Buda, Krišna, Hare hare... amen aleluja... whatever... takoj podpišem vse...

[Mantis]

Vsak človek predeluje individualne in skupinske stvari istočasno...vprašanje je samo v kolikšni meri oz. razmerju...taprave (globje) skupinske zadevce se začnejo predelovati šele od 80% nivoja Bude dalje (karma človeštva kot celote, izvanzemaljske stvari)...kar je prej je samo ogrevanje... 

 

zanimivo mi je tole predelovanje karme. zakaj bi človek sploh predeloval svojo/skupinsko karmo? da postane razsvetljen in se vrne nazaj v kreatorjevo zavest? kaj naj bi človek počel z karmo? to se sprašujem.

okej, sm že dobu odgovor: raziskuj, doživljaj, ustvarjaj, uživaj v obstoju, karma pa ti naj bo orodje za čimveč pestrih izkušenj.

človek nabira nabira nabira karmo, nazadnje pa je dušici dost in vzame karmo v svoje roke

 

ampak, kdaj pa je človek bolj svoboden: ko se zaveda karme ali ko se je ne zaveda?

okej, sm že tudi dobu odgovor: bolj svoboden je tisti človek, ki je bolj srečen, ki ravna s svojimi notranjimi vodili.

 

pa tak pridemo nazaj na akcija--->reakcija--->karma

[Brezo]

zanimivo mi je tole predelovanje karme. zakaj bi človek sploh predeloval svojo/skupinsko karmo? da postane razsvetljen in se vrne nazaj v kreatorjevo zavest? kaj naj bi človek počel z karmo? to se sprašujem.
okej, sm že dobu odgovor: raziskuj, doživljaj, ustvarjaj, uživaj v obstoju, karma pa ti naj bo orodje za čimveč pestrih izkušenj.
človek nabira nabira nabira karmo, nazadnje pa je dušici dost in vzame karmo v svoje roke
 
ampak, kdaj pa je človek bolj svoboden: ko se zaveda karme ali ko se je ne zaveda?
okej, sm že tudi dobu odgovor: bolj svoboden je tisti človek, ki je bolj srečen, ki ravna s svojimi notranjimi vodili.
 
pa tak pridemo nazaj na akcija--->reakcija--->karma

 
To je podobno, kot če bi vprašal zakaj naj bi človek plačeval kredite, pufe...ali zakaj naj bi delodajalec delavcu sploh kaj plačeval za njegovo delo...Človeku ni treba nič delat s karmo. Tako kot mu ni treba plačevati kreditov al pa delodajalcu plačevati za delo...kakšne so lahko posledice, so pa bolj pametnim človečkom znane...in spet pridemo nazaj do denarja...ravno tako je s karmo...
 
Notranja navodila...človek ne more kaj dosti delovat v skladu s tem dokler nima prepucano podzavest+ ostalo...oziroma lahko deluje samo premosorazmerno s tem koliko ima prepucano...želje, odvisnosti, hrepenenja, strahovi, itd. lahko taka navodila zelo popačijo...Zakaj pa misliš da se z nihalom (radiestezija) lažje preverja stvari pri drugih kot pri sebi...

[Mantis]

 
To je podobno, kot če bi vprašal zakaj naj bi človek plačeval kredite, pufe...ali zakaj naj bi delodajalec delavcu sploh kaj plačeval za njegovo delo...Človeku ni treba nič delat s karmo. Tako kot mu ni treba plačevati kreditov al pa delodajalcu plačevati za delo...kakšne so lahko posledice, so pa bolj pametnim človečkom znane...in spet pridemo nazaj do denarja...ravno tako je s karmo...
 
Notranja navodila...človek ne more kaj dosti delovat v skladu s tem dokler nima prepucano podzavest+ ostalo...oziroma lahko deluje samo premosorazmerno s tem koliko ima prepucano...želje, odvisnosti, hrepenenja, strahovi, itd. lahko taka navodila zelo popačijo...Zakaj pa misliš da se z nihalom (radiestezija) lažje preverja stvari pri drugih kot pri sebi...

 

Verjamem, da lahko človek veliko doseže, če sledi svojem notranjem glasu pa da ravnanje po etiki zraven priključi (malce varovalke, da ne iztiri ).

[gold]

obstajata dve kategoriji :

 

- karma ali vzroki in posledice tvojega delovanja

 

- dharma : namen zakaj si tukaj ... kaj si se prišel učit ... tvoje poslanstvo ...

 

torej, osredotoči se na dharmo ... in pazi, da si pri tem ne zjebeš zopet karmo ... 

karma-dharma, vse je ena jeba

smo, kot dojenčki, kateri se učimo skozi gajžlo božjo

brez predhodnega vedenja, zakaj ..

predno malo odrastemo, nas pa pokličejo na zagovor...

 

naj se sami gor malo jebejo s tem .

[KoryuBudo]

Pozdravljeni,

 

 

Kadar poteka kakršna koli razprava na temo meditacije, je slednjo prvo potrebno opredeliti ter jo hkrati tudi ločiti od kontemplacije. Namreč navkljub dejstvu, da naj bi posameznik pri njegovem spoznavanju samega sebe uporabljal obe omenjeni orodji, ki vedno hodita z roko v roki, temu žal ni vedno tako. Kar še posebno velja za vse, ki se ukvarjajo s takšno ali drugačno obliko meditacije, a se izogibajo uporabi kontemplacije, ali ki ne razumejo/poznajo osnovne definicije obeh orodij, na osnovi česar tudi ne razumejo najbolje njunih namenov uporabe. Na drugi strani pa je potrebno vsaj na osnovni ravni opredeliti še marsikatere pojme, v kolikor želimo dejansko razumeti stvarno naravo meditacije in kontemplacije ter njunih namenov uporabe.

 

Vsem najrazličnejšim tehnikam meditacije je skupno, da težijo k navidezno neurejenemu sledenju posameznikovih misli, občutkov, občutenj, čustev ali asociacij; kar nam lahko tudi služi kot nadvse dobra definicija kaj meditacija je in kaj ni. Večina ljudi, ki prakticira takšne ali drugačne meditativne tehnike žal zmotno meni, da z njimi lahko dosežejo stanje umirjenega uma, oziroma da lahko ustavijo bodisi njihov miselni tok bodisi tok njihovega uma - odvisno od posameznikove opredelitve. A dejanski namen katere koli meditativne tehnike ne bi mogel biti dlje od tovrstne nadvse iluzorne želje. V kolikor si ponovno malo podrobneje preberemo zgoraj navedeno definicijo meditacije, ki je univerzalne narave in velja za sleherne oblike meditacij, lahko vidimo, da njen namen leži nekje povsem drugje kot pa v zaustavitvi miselnega toka. Pri čemer gre na tem mestu izpostaviti, da se človekov miselni tok kratkotrajno ustavi izključno v najrazličnejših oblikah tako imenovanega: katatoničnega šoka, medtem ko se dokončno ustavi le z njegovo smrtjo. Iz česar sledi, da stanje umirjenega uma ni enako zaustavitvi miselnega toka, kakor tudi da je zaustavitev miselnega toka zadnja stvar, ki bi si jo posameznik želel doseči. Preden pa nadaljnje spregovorim o osnovnih namenih meditacije, bi želel na kratko opredeliti določene pojme, s katerimi smo se srečali v trenutnem odstavku, da bomo lažje razumeli o čem dejansko teče beseda.

 

Misel je moč najlažje definirati kot sleherno zavedajočo se formo/obliko, katera nastane bodisi spontano sama od sebe bodisi jo ustvarimo zavestno s pomočjo naše osebne volje. V kolikor misel nastane spontano sama od sebe lahko za takšno formo/obliko rečemo, da je materializacija posameznega hotenja, ki izvira iz kolektivno nezavednega dela naše zavesti in jo imenujemo: nevolativna misel. Medtem ko na drugi strani, kadar našo misel ustvarimo zavestno s pomočjo naše osebne volje lahko za tovrstno misel rečemo, da je materializacija posamezne ideje, ki jo je ustvarila naša osebna volja, ki predstavlja enega izmed temeljnih sestavnih delov naše nadzavesti. Tovrstno obliko misli pa imenujemo: volativna misel.

 

Na tem mestu bi želel tudi izpostaviti, da tako nevolativne kot tudi volativne misli predstavljajo tako imenovane: ne zavedajoče se  oblike misli, s katerimi se najpogosteje prvič srečamo, kadar prakticiramo takšno ali drugačno obliko kontemplacije. V družino nevolativnih misli sodijo vse arhetipske ideje, med katere sodijo tudi vrline. Pri čemer je potrebno upoštevati, da ne zamenjujemo vrlin z vrednotami, saj vrednote ne sodijo v družino arhetipskih idej oziroma nevolativnih misli. Na drugi strani pa v družino volativnih misli sodijo najrazličnejše oblike zavestnih hotenj in pojmov. Pri čemer je potrebno upoštevati, da zavestna hotenja na najbolj osnovni ravni niso nič drugega kot hotenja, ki sprožijo proces konkretizacije določene arhetipske ideje, ki se zaključi z rojstvom večjega števila najrazličnejših pojmov posamezne arhetipske ideje.

 

Za boljše razumevanje nevolativnih misli in volativnih misli bi predlagal, da se na kratko ustavimo pri naslednjem primeru. V kolikor smo se vsaj delno seznanili z osnovami človeške zgodovine, antropologije, etnologije, sociologije ali katere izmed njim sorodnim ved, smo se lahko seznanili, da vse človeške družbe, brez kakršnih koli razlik, prvo razvijejo takšno ali drugačno prvobitno obliko ureditve, katero danes poznamo pod terminom: demokratična ureditev, ter se skozi svoj nadaljnji razvoj postopoma premikajo skozi najrazličnejše progresivne in regresivne oblike družbenih ureditev. Dandanes tako poznamo ogromno število najrazličnejših pojmov demokracije: rodovna, klanska, plemenska, mestna, fevdalna, vojaška, legalistična, monarhična, republikanska, socialna, liberalna, neoliberalna... Vsi tovrstni najrazličnejši pojmi demokracije nam zgolj razkrivajo dejansko stvarno naravo arhetipske ideje o tako imenovani: demokratični družbeni ureditvi, medtem ko nam celostna narava omenjene arhetipske ideje ostaja še vedno nerazkrita. A navkljub temu lahko ob podrobnejšem preučevanju najrazličnejših pojmov demokracije uvidimo osnovno naravo arhetipske ideje, ki jo slednji predstavljajo. Kajti pri vseh najrazličnejših pojmih demokracije lahko vidimo skupni imenovalec, na osnovi katerega lahko s pomočjo etioloških, ontoloških in femonoloških metod opredelimo naslednjo definicijo demokracije: "družbena ureditev, ki temelji na enakopravnosti in/ali enakovrednosti," s katero zajamemo vse najrazličnejše pojme demokracije. Omenjeno definicijo demokracije lahko tudi uporabimo pri svojem nadaljnjem preučevanju arhetipske ideje demokracije, saj nam ponuja bistveno večje število najrazličnejših izhodišč za njeno strokovno preučevanje. A v kolikor nam lahko predhodno omenjena definicija demokracije služi za iskanje nadaljnjih izhodišč pri našem preučevanju arhetipske ideje demokracije, je le ta nadvse neuporabna pri našem razumevanju in preučevanju dejanskih družbenih ureditev, saj je preprosto preobširna in v večji ali manjši meri zajema skoraj vse trenutno poznane pretekle in sedanje družbene ureditve. V kolikor na tem mestu znova ponovim predhodno omenjeno definicijo demokracije: "družbena ureditev, ki temelji na enakopravnosti in/ali enakovrednosti," se nam pri njenem branju hitro začnejo porajati vprašanja, kot so na primer: kdo je enakopraven, kdo je enakovreden, na čem je osnovana enakopravnost, na čem je osnovana enakovrednost, v kolikšnem obsegu so si posamezni člani enakopravni med seboj, v kolikšnem obsegu so si enakovredni med seboj, pred čem so enakopravni, pred čem so enakovredni...  Tovrstna vprašanja predstavljajo predhodno omenjena zavestna hotenja, ki nas usmerjajo v postopno konkretizacijo arhetipske ideje demokracije. Medtem ko na osnovi našega iskanja odgovorov na omenjena vprašanja postopoma opredelimo določeno obliko demokracije - tovrstne oblike opredelitve demokracije pa predstavljajo najrazličnejši pojmi demokracije. Z najrazličnejšimi pojmi tako opredelimo posamezne aspekte posameznih arhetipskih idej, na osnovi česar jih lahko začnemo manifestirati v svojem notranjem in/ali zunanjem svetu. Vendar pa sleherni pojmi hodijo z roko v roki s ceno, ki jo moramo plačati, če to želimo ali ne. Namreč s tem, ko s pomočjo zavestnega hotenja in pojma konkretiziramo določeno arhetipsko idejo v obstoječo zavedajočo formo, dejansko konkretiziramo zgolj en posamezni aspekt določene arhetipske ideje. S konkretizacijo posamezne arhetipske ideje tako slednjo opredelimo in določimo na osnovi: lastne svobodne volje, naših osebnih psihičnih in psiholoških procesov, kolektivnih psihičnih in psiholoških procesov, lastnih izkušenj, kolektivnih izkušenj, lastnih izkustev, kolektivnih izkustev, najrazličnejših oblik našega lastnega načina razmišljanja, kolektivnega načina razmišljanja ... ter lastnih in kolektivnih znanj. Ali na kratko povedano s konkretizacijo posamezne arhetipske ideje manifestiramo tisto kar na individualni in kolektivni ter na zavedni in nezavedni ravni želimo in ničesar več. To je cena, ki hodi z roko v roki s človekovo svobodno voljo, izbiro in odločitvijo, katere pa na drugi strani predstavljajo predpogoje, ki določajo človeka kot - ustvarjalno zavedajoče se bitje. Iz česar je razvidno, da v kolikor se želimo osvoboditi omenjene cene, ki hodi z roko v roki z našim konkretiziranjem posameznih arhetipskih idej v posamezne pojme - ustvarjanjem nečesa novega - moramo istočasno podrobno preučevati vse obstoječe pojme posamezne arhetipske ideje, saj se naše nadaljnje boljše razumevanje le te skriva v našem boljšem razumevanju, združevanju, povezovanju in nadgrajevanju njenih obstoječih pojmov. Oziroma drugače povedano ne smemo nikoli pozabiti, da se absolutna resničnost razkriva skozi mnogoterost, mnogovrstnost, raznoterost in raznovrstnost subjektivnih resničnosti. 

 

Na tem mestu bi želel omeniti zgolj še, da vse volativne misli predstavljajo primarne oblike kognitivnih procesov, ki so del naše zavesti, medtem ko se višje oblike kognitivnih procesov izoblikujejo in nadaljnje razvijajo v okviru našega jaza oziroma pravilneje v okviru zavednega dela jaza - ega. Volativne misli, katerih se v vsakdanjem življenju občasno zavedamo ter s katerimi se srečujemo pri najrazličnejših oblikah meditacije, so vedno tiste, ki predstavljajo kognitivne procese v okviru našega zavednega dela jaza - ega. Na tem mestu gre tudi izpostaviti, da je nujno potrebno, da pri našem razumevanju misli razumemo tudi njihove odslikave v podzavesti: arhetipe, zaradi česar bi predlagal, da se ustavimo pri naslednjem kratkem citatu iz mojega strokovnega dela: Um Buda.

 

 

"Arhetip je moč najlažje definirati kot določeno splošno razširjeno formo/obliko, ki je prisotna v psihi vseh ljudi. Iz česar sledi, da je arhetip manifestacija posameznega hotenja v naši psihi, ki dejansko izvira iz našega kolektivno nezavednega. Oziroma drugače povedano je arhetip na nek način materializacija posamezne projekcije Praznine/Sebstva/Uma v konkretno formo/obliko.

 

Instinkt/Nagon je moč najlažje definirati kot materializirano formo/obliko bodisi določenega arhetipa bodisi posameznega aspekta določenega arhetipa.

 

Kot smo lahko videli so arhetipi splošno razširjene forme/oblike, ki izvirajo iz kolektivno nezavednega dela naše podzavesti. Iz česar sledi, da so prisotne že pred pojavom naše zavesti. Arhetipi so tako predeksistentne oblike, ki lahko šele drugotno postanejo zavestne ter vsebinam zavesti podelijo jasno očrtano obliko. Na drugi strani pa imamo instinkte, ki so prav tako neosebni in splošno razširjeni faktorji motivirajočega značaja, ki z arhetipi ustvarjajo popolno analogijo, tako točno, da se nam postavlja razlog za domnevo, da so arhetipi nezavedne odslikave instinktov samih; oziroma drugače povedano – predstavljajo osnovni vzorec instinktivnega vedenja. Arhetip v bistvu predstavlja nezavedno vsebino, ki se na način ozaveščanja in percipiranja spreminja, in sicer v smislu ustrezne individualne zavesti, znotraj katere se pojavlja. Iz česar je moč sklepati, da so arhetipi dejansko kolektivno dani nezavedni pogoji, ki delujejo kot regulatorji in vzpodbujevalci ustvarjalne fantazijske dejavnosti in prizivajo ustrezna oblikovanja, pri čemer za svoje potrebe uporabljajo prisotni material zavesti. Arhetipi, ki eksistirajo pred zavestjo in so ji pogoj, se pojavljajo v vlogi, ki jo igrajo v resničnosti, namreč kot apriorne strukturne oblike instinktivnih temeljev zavesti.

 

Na drugi strani omenjenega sistema komplementarnega nasprotja pa imamo misel. Kot smo lahko videli so misli zavedajoče se forme/oblike, katere nastanejo bodisi spontano same od sebe bodisi jih ustvarimo zavestno s pomočjo naše osebne volje. V svoji osnovi so vse misli bodisi ideje bodisi pojmi nečesa, katere ustvarimo s pomočjo našega zavestnega načina razmišljanja. Medtem ko naši arhetipi nastanejo pred rojstvom naše zavesti, naše misli začnejo nastajati šele z rojstvom naše zavesti. V kolikor lahko rečemo za arhetipe, da skupaj z našimi instinkti predstavljajo nosilce naše podzavesti, lahko za naše misli rečemo, da skupaj z našimi zavestnimi hotenji predstavljajo nosilce naše zavesti. Na najbolj splošni ravni lahko rečemo, da so misli in naša zavestna hotenja odslikave naše zavesti; oziroma drugače povedano – predstavljajo osnovni vzorec zavestnega vedenja, ki ga imenujemo: razmišljanje. Misel v bistvu predstavlja bodisi zavedno bodisi ozaveščeno vsebino, ki se na način percipiranja spreminja, in sicer v smislu ustrezne individualne zavesti, znotraj katere se pojavlja. Iz česar sledi, da so misli dejansko individualno zavedno ustvarjeni pogoji, ki delujejo kot ustvarjalci naše ustvarjalne razmišljajoče dejavnosti in prizivajo ustrezna oblikovanja, pri čemer za svoje potrebe uporabljajo zunanje in notranje ozaveščene informacije, s pomočjo katerih postopoma izoblikujejo temelje našega zavednega dela jaza – ega."

 

Grega Vodopivc: Um Buda

 

 

Občutek je moč najlažje definirati kot sleherno vsebino, ki se pojavi pri interakciji določenega našega arhetipa, nagona, določene vsebine iz našega osebno nezavednega ali njihovih kombinacij z neposrednim izkustvom nečesa v nas samih ali nečesa v okolju, v katerem se trenutno nahajamo.

 

Občutenje je v osnovi občutek, na katerega smo sekundarno vezali določeno svojo misel, hotenje, občutek ali eno izmed njihovih možnih kombinacij.

 

 

Čustvo je v osnovi občutenje, na katerega smo sekundarno vezali določeno svojo misel, hotenje, hrepenenje, občutek, občutenje ali eno izmed njihovih možnih kombinacij.

 

Asociacijo je moč najlažje opredeliti kot eno izmed številnih možnih posledic delovanja določene oblike zavestnega hotenja, katero sodi v družino volativnih misli.

 

 

Po kratki opredelitvi pojmov, s katerimi smo se srečali pri, v uvodu omenjeni, univerzalni definiciji meditacije, lahko vidimo, da je primarni namen sleherne oblike meditacije omogočiti posamezniku, da se začne bolje zavedati stvarne narave delovanja njegove zavesti (misli in asociacije sodijo med temeljna orodja zavesti) in zaznave (občutki, občutenja in čustva sodijo med temeljna orodja zaznave). Pri čemer je potrebno izpostaviti kot prvo, da zavest najbolj neposredno določa nastanek, razvoj in delovanje zavednega dela jaza - ega (katerega pogovorno označujemo s pojmom: um), medtem ko zaznava najbolj neposredno določa delovanje človekovega telesa. Zaradi česar so vse oblike meditacij primarno usmerjene v vnovično vzpostavitev posameznikovega globljega in pristnejšega odnosa med njegovim umom (zavedni del jaza - ego) in telesom. Za kar pa posameznik predhodno potrebuje boljše razumevanje delovanja njegove zavesti in zaznave ter njunih najrazličnejših medsebojnih progresivnih in regresivnih oblik razmerij ter sistemov nasprotij, kakor tudi njune medsebojne soodvisnosti in prepletenosti. Posledično se vsi, ki se začnejo ukvarjati s takšnimi ali drugačnimi oblikami meditacij na začetku srečujejo z najrazličnejšimi telesnimi ritmi, nihanji, gibanji ... in telesnimi občutki (telesne občutke ne gre nikakor enačiti z občutki, ki predstavljajo primarno temeljno orodje človekove zaznave), katerih pred tem skoraj nikoli ali celo nikoli niso zaznali. A tovrstni telesni ritmi, nihanja, gibanja ... in telesni občutki nimajo nikakršnega globljega pomena, kot jim ga to poizkušajo pripisati najrazličnejši sodobni kvaziduhovni sistemi, saj so del povsem naravnih procesov, ki se neprestano odvijajo v sklopu človekovega telesa. Posameznikovo zaznavanje le teh pa prav tako nima nikakršnega globljega pomena, temveč predstavlja izključno izhodišče za njegovo boljše bodoče zaznavanje celotnega njegovega telesa ter najrazličnejših vplivov, katere ima telo na um in obratno. Seveda pa je za marsikoga veliko bolj privlačna ideja, da imajo tovrstni telesni ritmi, nihanja, gibanja ... in telesni občutki določen globlji 'mistični' pomen. Da mu na primer: povsem normalno delovanje določenega njegovega živca v telesu, prisotnost mravljincev, občutek odrevenelosti v določenem predelu telesu ... določeno gibanje ali nihanje telesa, sporočajo nekaj globljega, nekaj 'mističnega'. A vse kar mu tovrstni naravni procesi dejansko sporočajo je zgolj to, da mora nameniti več svojega časa, pozornosti in osredotočenosti na tiste dele sebe, ki jih do sedaj tako pridno zanemarjal in/ali potiskal na stran iz njegovega vsakdana.

 

Pri nekomu, ki se je šele začel ukvarjati s takšno ali drugačno obliko meditacije leži njen namen primarno v tem, da mu omogoči globlje zaznavanje najrazličnejših procesov, ki se odvijajo v njegovem telesu in umu ter njihovih najrazličnejših medsebojnih povezav in vplivov. Pri nekomu, ki pa se z meditacijo ukvarja že dlje časa, pa le ta predstavlja zgodnjo obliko orodja za raziskovanje in razlaganje posameznih oblik verskega izkustva, katerega naj bi posameznik primarno uporabljal vedno znova, kadar se prvič srečuje s povsem novimi oblikami verskega izkustva. Medtem ko naj bi za nadaljnje raziskovanje in razlago verskih izkustev, ki jih je predhodno že raziskoval s pomočjo meditacije, uporabljal kontemplacijo.

 

Kontemplacijo na zahodu opredeljujemo kot poglobljeno obliko razmišljanja in razglabljanja o kaki stvari, zlasti duhovni; kar je v osnovi zelo poenostavljena definicija kontemplacije. V sklopu Koryu Buda in ostalih vzhodnih tradicionalnih ved se uporablja kontemplacija v veliko širšem kontekstu; in sicer primarno kot temeljno orodje, s pomočjo katerega lahko posameznik postopoma na novo uravnovesi njegova notranja neravnovesja, ki so posledica določenih spremenjenih notranjih ali zunanjih dejavnikov oziroma procesov.

 

V kolikor se za trenutek znova navežem na spoznanja in učenja analitične psihologije, bi kontemplacija ustrezala osnovnemu orodju na katerem temelji proces deflacije jaza. Vzhodne tradicionalne vede, vključno s Koryu Budom, poznajo ogromno različnih oblik kontemplacije, ki so namenjene za razreševanje različnih posameznikovih notranjih neravnovesij. A vsem najrazličnejšim oblikam kontemplacij, ki jih prakticirajo vzhodne tradicionalne vede, je skupno, da temeljijo na nenehni souporabi meditacije in kontemplacije ter da kontemplacijo ne omejujejo zgolj na delovanje uma (zavednih psihičnih procesov), temveč jo uporabljajo na tridelni ravni, ki jo predstavlja trojstvo: telo – um – duh. V omenjenem trojstvu telo predstavlja: podzavest, zaznavo, nezavedni del jaza - senco in nezavedne oblike osebnosti - person, um: podzavest, zavest, zavedni del jaza – ego in zavedne oblike osebnosti – person, medtem ko duh predstavlja: sebstvo, intuicijo in jaz, v kolikor uporabim terminologijo analitične psihologije. Na omenjenem trojstvu temelji vzhodno razumevanje kontemplacije preprosto zaradi tega, ker kakršno koli omejevanje kontemplacije zgolj na posamezni del omenjenega trojstva vodi nazaj v različne iluzorne oblike meditacije. In prav v tovrstno past so se ujela sodobna zahodna kvaziduhovna gibanja ter v katero se tudi slej kot prej ujamejo njihovi praktikanti. Omenjena gibanja se v to past ujamejo preprosto zato, ker se na eni strani odrežejo od tradicij in učenj, iz katerih so nastala, ter na drugi strani, ker poizkušajo prenašati najrazličnejše metode in tehnike vzhodnih tradicionalnih ved tako brez ustreznega poznavanja in razumevanja slednjih kot tudi brez ustreznega preoblikovanja slednjih specifičnim psihičnim potrebam predstavnikov sodobnih zahodnih družb. Na tem mestu gre opomniti, da je zahodna civilizacija tekom svojega razvoja uspela razviti povsem enakovredne sisteme vzhodnim tradicionalnim vedam, ki temeljijo na povsem enakovrednih in zelo podobnih metodah in tehnikah, katere so bile prilagojene specifičnim psihičnim potrebam predstavnikov zahodnih družb. A pri slednjih se srečamo s težavo, da so v veliki večini utonile v pozabo in kolektivno nezavedno zahodne psihe ter katere je zahodna družba začela ponovno resno odkrivati šele tekom 20. stoletja; čemur gredo poglavitne zasluge C. G. Jungu, ki je omogočil rojstvo vnovičnega odkrivanja in preučevanja tovrstnih zahodnih tradicij, katere označujemo s skupnima terminoma: zahodna alkimija in zahodne hermetično-ezoterične tradicije.

 

A v kolikor se znova navežem na učenja in znanja Koryu Buda in filozofije ravnovesij, na kateri tudi temelji Koryu Budo, kontemplacija v osnovi predstavlja stvarno destruktivno razmerje posameznih nosilcev videnja, ki vodi v stvarno destruktivno ravnovesje na ravni verskega izkustva, katero je dejanski nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest – intuicija oziroma misel – uvid/spoznanje. Podrobnejšo obravnavo meditacije, kontemplacije, verskega izkustva, sistema diametralnega nasprotja: zavest - intuicija ter o ostalih sistemih nasprotij, ki tvorijo človekovo psiho, si lahko preberete v mojem strokovnem delu: Um Buda.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

[Zala_]

99% ljudi itak ne ve kaj sploh je meditacija ... kaj bi naj z njo dosegli ... če sploh kaj ...  ... nee vejo slovenci, ne vejo američani, ne tibetanci in ne japončki ... je pa moderno ... 

Kaj pa je meditacija po tvojem mnenju?

[Zala_]

k. budo je na primer spremešal meditacijo, demokracijo, fašizem in  komunizem in tudi sicer vse politične opcije ... ... manjka samo še laško pivo, merlot ... in seveda cviček za rano na želodcu ...

Aha to nisem prebrala, sem videla velik teksta pri k.b. in mogoče prehitro sklepam, ampak to men pove, da ne znaš povzet bistva in torej ne veš o čem točno govoriš... brez zamere. 

[Zala_]

  ... kaj pa bi naj zameril ... a da imaš svoje mnenje ... ?

Ker sem napisala, da mogoče ne ve o čem točno govori, to je že mal več kot mnenje...sicer pa večina med nami ne ve o čem točno govori večino časa  

[Zala_]

se strinjam ... ko na partijskem sestanku ... čeprav tudi jaz nimam pojma o čem gre ...

A na sestanku al pri meditaciji? Sej na koncu je oboje isto. Jaz se zadnje čase na sestankih kar odklopim in "plujem", zelo podobno kot se mi včasih zgodi, ko meditiram . 

[Zala_]

no vidiš ... prej ali slej se bomo vsi osvobodili ... osvobodili od navideznega samega sebe ...

Se nam zdi, a ne? Mogoče to sploh ni mogoče dokler smo tu...

[Zala_]

saj nismo samo tu ... vse je v nas ...

Točno, ampak smo pa tudi tu... v tem je "problem", al ni, ne vem...

[Zala_]

zakaj bi bil problem ??? ... biti tu, je samo zorni kot ...

Težko je biti "ne-ego" v svetu, ki deluje z ego stališča..., al pa drugače povedano težko je bit/živet stalno "ozaveščeno" življenje. 

[Zala_]

... rekel bi : ne jamraj in ne kompliciraj ...

Hehe, ok, če ti tako praviš...

[Mantis]

Prvo, ki mi pride na pamet je, da men meditacija pomen osredotočenje zavesti za izvedbo določenega duhovnega namena. Hm, se pravi meditacija kot spiritualna koncentracija

[Briella]

F*ck That: A Guided Meditation

https://www.youtube.com/watch?v=92i5m3tV5XY

 

[*glas*]

A ima kdo kako aktivno meditacijo tipa OSHO, recimo v mp3 verziji?

Tako za podelit z mano mislim..