Pot, Cilj
#26
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
Doooolgo sem se trudil sprijazniti se s svojo drugačnostjo na večih področjih (konkretno mogoče kdaj drugič). Vedno sem se počutil kot kukavičje jajce v svoji družini. Imel sem to lastnost, da sem se vedno zaprl in naredil ščit okoli sebe in se me ni nič prijelo. To pa pomeni da se me ni nič prijelo ne dobrega, kar je slabo pa tudi nič slabega kar pa je bilo dobro. Kakor koli, sam sem moral vse skupaj predelati.
Kar pa se mi zdi pomembno pa je to, je sicer že zelo izrabljeno vendar iz izkušenj vem da je resnično. Ko sprejmeš sam sebe te sprejme tudi okolica. To je prav čudežno.
andrej
#27
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
Ustavila sem se pri delu, ko govoriš o "izkusiti na lastni koži". Ja... Saj je krasno in čudovito, ker se res in dejansko naučiš toliko, da je noro! Po drugi strani pa: pa zakaj bi morala se vse učiti zgolj in samo iz lastnih "napak"...?
Rada imam stranske ceste - tako v Življenju, kot pri popotovanjih. Vendar si včasih lahko privoščim "avtocesto". Od tega, da si to "smem" privoščiti pa do tega, da to tudi naredim je pa še kak korak vmes - evo, sedaj korakam!
Pa še Volkcu imam željo odgovoriti: "hoja na visoki gorski vrh" me vleče še in še in še naprej. Se ustavim, zajamem sapo, a to ponavadi ne traja prav dolgo. Življenje gre naprej in prav hudega počitka si ne morem privoščiti, če si želim uresničiti sanje. Ne silim in ne težim sama sebi v tolikšni meri, kot sem znala, še vedno pa od sebe pričakujem precej veliko.
Moje sanje se nekaterim zdijo velike, drugim normalne, tretjim pa malodane mičkene. Meni: moje sanje živijo. Sedaj jih moram samo še uresničiti...
Pa malce off-topic: nisem ravno redno na tem forumu in iskreno povedano nisem prebrala celega (naj mi bo odpuščeno vsaj pol, ker sem priznala...) in ne vem, če se kdaj dobite/srečate ali ne.
V danem trenutku imam željo, da vaju spoznam. To ne pomeni, da preostalih udeležencev foruma ne želim! Gre le za to, da sem nekako na poti "poglobljenega" sprejemanja moških. Pot sovraštva in preostalih precej negativnih pritiklin je za menoj. Vendar še nisem prišla do tistega, kar si želim. Zato je želja povezana predvsem z vama: v nekaterih "točkah" se srečamo.
Hvala...
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#28
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
quote:
Bom še jaz malo o moji drugačnosti. Čeprav je to čisto nova in zanimiva tema bom pa tukaj bolj na kratko.
Doooolgo sem se trudil sprijazniti se s svojo drugačnostjo na večih področjih (konkretno mogoče kdaj drugič). Vedno sem se počutil kot kukavičje jajce v svoji družini. Imel sem to lastnost, da sem se vedno zaprl in naredil ščit okoli sebe in se me ni nič prijelo. To pa pomeni da se me ni nič prijelo ne dobrega, kar je slabo pa tudi nič slabega kar pa je bilo dobro. Kakor koli, sam sem moral vse skupaj predelati.
Kar pa se mi zdi pomembno pa je to, je sicer že zelo izrabljeno vendar iz izkušenj vem da je resnično. Ko sprejmeš sam sebe te sprejme tudi okolica. To je prav čudežno.
andrej
no prav fajn, da si mev moznost, da si v miru zadeve predihav...
nekateri pa jih nimajo, ker so 'pahnjeni' v svet in odnose in
postane v njih zmeda strah... ja, res si mev privilegij ane?
#29
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
Mi je prav všeč da si tole napisal, ker me to že nekaj časa muči in jezi. Imam srečo ja, srečo da si upam. Tudi jaz sem pil pahnjen v svet, ki mi ni bil všeč in me ni podpiral, ampak izbira je bila moja in samo moja.
andrej
#30
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
andrej
#31
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
Sem vesela, da je povabilo (napol ))) sprejeto! In ja, se strinjam s teboj - itak pa je v vsakem od nas ying in yang... )
Cmokci,
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#32
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
andrej
#33
Objavljeno: 16. avgust 2002, 01:00
Imej se krasno in hvala za vse!
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#34
Objavljeno: 31. julij 2003, 09:14
Na vsako stvar gledam s stališča kaj mi prinaša lepega in na koncu ugotovim, da so vse situacije lepe in priložnosti in sem že prispela do tja, ko se mi stavek Življenje je lepo ne zdi samo fraza . Vsak dan je moj dan, ker se mi vedno zgodi kaj lepega, prav tako kot vam, samo videti je treba.
Pot je pa moja samo ena, sicer je večkrat kakšno križišče, ampak moja intuicija vedno izbere zame najboljšo smer
#35
Objavljeno: 31. julij 2003, 11:11
uživajte!
#36
Objavljeno: 31. julij 2003, 13:04
CHE ZHE TONEMO TOVARISHI, POTONIMO S PLAPOLAJOCHIMI ZASTAVAMI
#37
Objavljeno: 12. maj 2004, 12:44
Ni pravih in ni napačnih poti. Pot samo je. Vsak ima pravico izbrati si svojo lastno in vsak mora svoje lekcije osvojiti sam. Če namesto nekoga obdelate neko lekcijo, bo pogrnil na njej prvič, ko bo spet naletel nanjo.
Ljubite vse ljudi takšne kot so, dovolite jim potovati na njihov lastni način in vedite, da bodo napredovali na svoj lasten način. Lahko ste brez skrbi, vse kar potrebujejo za svoj napredek je že v njih, samo na pravi trenutek čaka .
#38
Objavljeno: 12. maj 2004, 12:57
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#39
Objavljeno: 12. maj 2004, 14:30
janija, si napisala že, te bom tokrat uspešno citiralLjubite vse ljudi takšne kot so, dovolite jim potovati na njihov lastni način in vedite, da bodo napredovali na svoj lasten način. Lahko ste brez skrbi, vse kar potrebujejo za svoj napredek je že v njih, samo na pravi trenutek čaka
poizkušam jaz, pa ne znese vedno
#40
Objavljeno: 4. julij 2004, 13:47
če pozabimo njen cilj.
(Francois Fenelon)
#41
Objavljeno: 4. julij 2004, 14:37
#42
Objavljeno: 4. julij 2004, 15:00
Večna tema, v bistvu osnova na nek način. Sem prebrala eno lepo misel v zadnjem času.
Ni pravih in ni napačnih poti. Pot samo je. Vsak ima pravico izbrati si svojo lastno in vsak mora svoje lekcije osvojiti sam. Če namesto nekoga obdelate neko lekcijo, bo pogrnil na njej prvič, ko bo spet naletel nanjo.
Ljubite vse ljudi takšne kot so, dovolite jim potovati na njihov lastni način in vedite, da bodo napredovali na svoj lasten način. Lahko ste brez skrbi, vse kar potrebujejo za svoj napredek je že v njih, samo na pravi trenutek čaka .
Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...
#43
Objavljeno: 4. julij 2004, 15:13
je najkrajša pot do njega.
Gibran
#44
Objavljeno: 4. julij 2004, 15:19
sedaj se pa nekaj časa ne bom oglašal, grem malo kosti pregret
lepo se imejte Tomaž
Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...
#45
Objavljeno: 4. julij 2004, 15:26
Uživaj Tomaž
#46
Objavljeno: 4. julij 2004, 15:37
cilj je Črno morje, vam povem kak je bil...cilj mislim...drugače se strinjam z tabo, pa tudi z vsem pred tabo..je pač tako naše učenje, zato pa smo na svetu...samo sedaj bom tisto uporabil, kot si napisala "postanki" za nekaj dni....
Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...
#47
Objavljeno: 4. julij 2004, 18:49
Andrej, v zvezi s tvojimi "prednostmi" pa naslednjo misel, ki sem jo pred kratkim prebral:
"Če verjameš, da si nečesa sposoben, imaš prav.
Če verjameš, da tega nisi sposoben, imaš tudi prav".
bigm
#48
Objavljeno: 4. julij 2004, 19:34
Heraklit
#49
Objavljeno: 5. julij 2004, 07:59
Bigm"Če verjameš, da si nečesa sposoben, imaš prav.
Če verjameš, da tega nisi sposoben, imaš tudi prav".
kajti tvoje misli ustvarjajo rezultat in naprogramiraš se na to kar misliš.
Selene tudi tvoja misel mi je všeč in se z njo strinjam.
#50
Objavljeno: 5. julij 2004, 08:06
ko se odpravimo na potovanje vase , k sebi , k večnosti v nas ...
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0