Ne gre zame, za moje izkušnje ipd., to vse skupaj za debato nima nobene veze in ne teže. Moje ali tvoje "izkušnje boga" so popolnoma nerelevantne, ker jih ne moremo preveriti (mirno si lahko izmislim kakšno izkušnjo in vi ne bi imeli pojma, ali je res ali ne) in ker smo ljudje zmotljivi. Izkušnje interpretiramo glede na naša prepričanja in vero. Če verjameš v boga, je normalno, da kakšno nevsakdanje duševno stanje interpretiraš kot boga ali božjo energijo ali kar se pač v tistem trenutku izmisliš.Ma prav zanimivo mi je to tvoje teženje k pojasnilom. Jasno začrtanim, nedvomnim in seveda takšim po katerih lahko seže tvoj iq in izkušnje. Drugače se sploh ne moreš pogovarjat, ker ne veš kaj bi z drugačnimi podatki počel.
Kaj pa, če ti rečem, da je bila, moja tortica zadnjič pri Zvezdi super dobra, bi mi verjel, čeprav nisi bil zraven, da bi videl, kaj šele pokusil?
(malo za hec no. sam res, vedno znova mi je neverjetno zanimivo brat kako moraš ti videt in kako mora biti razloženo, da lahko nadaljuješ debato)
Stavek "bog je vse" je za debato neuporaben, ne samo zame, temveč za vse tiste, ki bi se radi resno pogovarjali o ideji bogov in ne zgolj padali na lastne finte. Povej mi, kako lahko izpeljujemo debato naprej iz tega nesmiselnega stavka. Bog je stol, na katerem sedim? Je torej v redu, če pokleknem pred stol in prosim za mir na svetu in zadovoljstvo vseh ljudi? Ampak tudi jaz sem bog ... kako to, da bog prosi boga, da se drugi bogovi nehajo ubijati? Meni to pač ni smiselno, in "bog je vse" je zame enako "bog ni nič", ker zgine ves smisel boga, če je vse.
In mimogrede: ja, bi ti verjel, da je bila tortica dobra — tebi. Vsake malenkosti v življenju pač ni praktično preverjati, ker ne bi mogli početi nič drugega. Razumem, da je bil hec, vendar nekateri res mislijo, da je "dokaži mi, da je tvoja trditev o bogu resnična" enako kot "dokaži mi, da je tista tortica res dobra".