424 komentarjev na to temo

[mako106]

je že našel, se bere...

našel, ja....neskončnost iskanja zlate sredine

[janko]

Kako mimo je vsiljevanje resnice nekomu drugemu, se zelo dobro vidi iz tegale hipotetičnega primera, ki sem ga sicer na ta forum že enkrat napisal:
Startna situacija: na tleh v gozdu leži knjiga.
- Do nje pride žival in si jo ogleda. Zanjo je to le barvit predmet. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.
- Nato nanjo naleti prazgodovinski lovec. Pobere jo, jo odpre in v njej opazi neke "simbole", ki pa jih ne razume. Zanj je torej knjiga predmet, ki vsebuje neznane simbole. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.
- Do knjige pride mačona. Pobere jo, jo prebere in dojame vsebino. Zanjo je predmetna knjiga fantastičen avantgardno realističen roman. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.

Iste stvari torej dojemamo glede na osebnostni razvoj, zato je nesmiselno nekomu nekaj vsiljevati, saj je povsem mogoče, da je njegovo stališče povsem pravilno.
Sicer pa, dokler razpravljamo o resnici kot nekemu pojmu, ki ga nihče zadovoljivo ne opredeli, je vse skupaj le golo klobasanje. Precej bolj globoko bi prišli v to "resnico", če bi se lotili razprave o tem, zakaj se nekateri med seboj razumemo, nekateri ne, zakaj so nekateri srečni, drugi ne ...

lalala

tooo stari
ti povem kuko sem pa jes slišu. čist ista zgodba k tvoja. men usak dan pride fuuulkrat prou. kadar mi kdo pamet misl solit, al pa kej me strašit...
"duhovni učitelj" se nikoli ne hvali
pove ti use, kar ga uprašaš, ampak samo to,
pa ko se z njim pogovarjaš, ti bo vedno dal prav. iz čist enostavnega razloga. ker vedno imaš prav. na svojem nivoju... (tvoja zgodba)
to vedet mi res zlo pomaga. sploh v odnosih. bi velikrat popizdu pa se u kšne debate spušou, pa k se to spomnim, ... me ta potreba mine.
tut kle po forumu kr dost prebiram, a le redko me prime, da kej komentiram, pa še takrat probam res sam komentirat, ne nasvetou delit, čeprou se velikrat marsikej ne strinjam. jebi ga, tut jes sm na svojem nivoju. sej mislim da ni višjih pa nižjih. so pač različni. pa usi mormo use skos dat, da se naučimo edinga kr rabmo. brespogojne ljubezni. do vsega
me pa res veseli, da mam somišlenike. pa zmer več...
no čaw

[Veza]

našel, ja....neskončnost iskanja zlate sredine

to je čar...

[mako106]

to je čar...

veš....kaj je čar

[Alan_New]

Daj mi prosim prenesi kakšen tak post, a lahko, hvala.

Uh, zepo, tega je kar nekaj raztreseno po temah in v bistvu nimam časa za iskanje. En moj tak malo daljši sestavek je tale. Mogoče ni najboljša izbira; če najdem še kaj drugega, ti bom dal povezavo.

Ja , treba je doživet...ali si kdaj probal odgovarjat na to- vprašanje na tvoj odgovor- si se kdaj potrudil več kot en odgovor, ali ne vidiš smisla.

Marsikaj sem poskušal razlagati, a čisto stvaren problem je v tem, da mnogi enostavno ne morejo dojeti, kaj pravim. Pa ne gre tukaj, da sem nekaj več ali oni nekaj manj; pač enostavno ni za njih. To je kot da bi otrokom v prvem razredu razlagal kvantno mehaniko. Torej nisem nekaj več, ker poznam kvantno mehaniko (sicer je ne, to je le primer), in otroci nekaj manj, ker je ne; razvojno še ni čas za to. Tudi v duhovnih poteh se ne razloži, pokaže vsega novincem: lepo je treba iti stopnico za stopnico.

No, point je v tem, da z razlago sem vedno povzročil še več vprašanj, in ta vprašanja so se še kar množila in privedla do absurda. In takrat je zelo lahko sklepati, da se lažem ali da nimam pojma o tem, kar govorim. Ker je normalno: dá se marsikaj povedati, a težko je najti ustrezne besede, ker jih enostavno v slovenskem jeziku ni. Potem je pač si treba pomagati s sanskrtom ali drugim ustreznim jezikom, ki ima rezvite besede za označitev določenih stanj in pojavov.

Ta vprašanja so lahko tudi postavljena zato, da bi tista oseba, ki ji nekaj poveš, razumela ali pa se vsaj približala tvojemu videnju stvari.
Po drugi strani, pa se lahko / potencijalni/ učenec, tudi hoče prepričati, ali je tvoj nauk dober ali ne.

Seveda so v takem primeru vprašanja dobrodošla in pomagajo. To so, bom rekel, pravilno zastavljena vprašanja, pri katerih se odgovor sprejme. Če pa nobenega odgovora ne sprejmemo in preverimo, potem to ni učenje, ampak prej izpostavljanje nas samih, češ, kako smo pametni in da nas že ne bo nihče učil.

Je to vsem odveč- ?
Če jaz nekaj napišem- trditev- imam za to trditvijo še vsaj par strani nekakšnih argumentov, če ne drugačnih pa zdrave pameti, da zadevo vsaj skušam pojasniti.
Poglej- preprosto- : bog je
vprašanje- kako to veš ?
- kar tko, vem
vprašanje- ja pa koko ga ti doživljaš in to veš ?
možni/ zelo razširjeni / odgovor- ja ,zato ker je,jaz vem, si pa res čudn, če tega ne pokapiraš...
the end of story

No, meni je bil od vedno idiotski "argument" ker sem jaz tako rekel. Kao avtoriteta. Pa vendar so ljudje, ki so spoznali več kot mi trenutno, in od teh se lahko učimo, če hočemo. Iz njihovih odgovorov, iz njihovega stanja bitja, bomo počasi že poštekali, ali so resnični ali pa samo besedičijo in se šopirijo. In taki tudi mene zele motijo, ker se jim ne da nič dopovedati: kako, če pa že vse vejo (po njihovo)?

pa ko se z njim pogovarjaš, ti bo vedno dal prav. iz čist enostavnega razloga. ker vedno imaš prav. na svojem nivoju...

Odvisno od učitelja. So zelo različni med seboj, včasih celo nasprotujoči si med sabo. Vsak gre k tistemu, ki mu najbolj ustreza. Tako posloševanje je po moje nesmiselno, ker ustvarja predstavo in prepričanje, kakšen mora biti učitelj, to je pa vedno lažno. Pravi učitelj, po takoj sesul našo predstavo, in če bomo to prenesli, se bomo lahko učili pri njem; če ne, pa nas bo odbilo proč, in bomo ranjeni tarnali, kakšen prevarant je ta človek.

[highlander]

Odvisno od učitelja. So zelo različni med seboj, včasih celo nasprotujoči si med sabo. Vsak gre k tistemu, ki mu najbolj ustreza. Tako posloševanje je po moje nesmiselno, ker ustvarja predstavo in prepričanje, kakšen mora biti učitelj, to je pa vedno lažno. Pravi učitelj, po takoj sesul našo predstavo, in če bomo to prenesli, se bomo lahko učili pri njem; če ne, pa nas bo odbilo proč, in bomo ranjeni tarnali, kakšen prevarant je ta človek.

Natanko tako. Ce je ucitelj pravi, jih dobis po picki. Ampak dobis jih glih tolk, da ne zbezis. In ko si opomores od prvega shoka, pride drugi itd.
In ce vztrajas kljub vsemu, se lahko zgodi da pogruntas zakaj gre. Pri vsakem shoku odleti en del naucenega in na koncu ne ostane nic druzga kot ti sam.

[nosorog]

[quote name='highlander' date='20. Sep 2006, 07:58' post='706974']
Znova in znova nas zanese, da hocemo Resnico razloziti. Zato potem nastanejo razni smorni.
Resnica nima z razumom nicesar opraviti, kako jo bomo potem razlozili. Je na drugi strani.

Se absolutno ne strinjam.
Zepo je ful dobr vprašal, o kakšni resnici sploh govorimo. In ti tega ne poveš. Če postavim trditev - "sneg je bel", je to resnica, a verjetno ne tista, o kateri govoriš ti.
Ali torej govoriš o smislu in namenu bivanja? Ali morda o stanju uma, ob katerem si "blizu Bogu"?
Predpostavljam, da je v obeh primerih odgovor ja. Vedno lahko vse razlagamo z razumom - do tam, kjer zadevo resnično dojemamo, zelo zemeljsko, od tam, kjer presega naše znanje, pa s predpostavkami (takšen transcendenten pojem je tudi pojem Boga - ga razumemo, kolikor ga razumemo, zato govorimo (razumsko!!!) o predpostavkah oziroma o tem, kako ga doživljamo)

Odgovori pa so lahko po eni strani malo bolj, po drugi pa malo manj zemeljski, a v vseh primerih imajo z razumom precej opraviti. Predpostavljam, da sklepaš, da je življenje ustvaril Bog. Če ga torej je, je plod zavestnega (razumskega!!!) načrtovanja in torej ne more držati niti to, da nima z razumom nič razprava o smislu in namenu bivanja, niti to, da nima nič z razumom "biti blizu Boga". Saj je za Boga, če naj bi ustvaril svet, vendarle značilna kvaliteta razuma.

Menim, da nekateri vzhodnjaški viri, ki se dotikajo tovrstnih tem, za nas danes niso najprimernejši. Pisali so jih predvsem avtorji, ki so življenje posvetili "iskanju višje rresnice" (?????), s problemom preživetja pa se niso ukvarjali, saj so za hrano ponavadi prosjačili. Mi pa živimo povsem drugače. In ker živimo povsem drugačno življenje, si lahko pomagamo z njihovimi izkušnjami približno toliko, kot strokovnjaki, ki delajo v vesoljskem programu NASE z revolveraškimi izkušnjami Doca Holidaya.

Zame pot do "resnice" ni kaj takšnega, kot npr. meditacija in tuljenje Ommma, ter čakanje na to, da se v moji zavesti "kaj zgodi". Ker bi lahko mojemu razumevanju energije Boga pojasnil tudi z besedami ustvarjanje in ljubezen, sklepam, da si najbližje Bogu, kadar najdeš v lajfu vlogo un delo, ki ima pečat kreativnosti, v tebi pa sproža zadovoljstvo. To ima za posledice kvalitetne odnose oziroma "stanje ljubezni", ki je pogoj za kvalitetne odnose. Meditacija in podobne zadeve pa so ti ob tem v pomoč v smislu umiritve in okrepitvi zavesti o sebi takrat, ko te hočejo zunanji stresni činitelji tako ali drugače zjebat.

Hm. S komentarjem očitno do tistega, čemur je tema namenjena, sploh še nisem segel.

P.S.: Zdi se mi, da je nekdo zapisal tudi, da "v stanju sreče ničesar več ne potrebuješ". Se spet ne strinjam. Glede na zgoraj napisano, je zame sreča stanje pozitivne kreativnosti, torej nekaj aktivnega; nekaj, kar s svojo aktivnostjo vzdržujemo. Sreča (resnica ...) je torej pot, ne cilj.

lalala

[mako106]

Se absolutno ne strinjam.

tudi s tem se strinjam...shit res ni vse ok z mano

[highlander]

No bom pojasnil se to kaj mislim z besedo Resnica, ki jo uporabljam na forumu.
Z Resnico mislim Resnico. In dozivis jo lahko le direktno, brez vpletanja uma.
Lahko bi jo imenoval tudi stanje razsvetljenja, ko direktno dozivis sebe, rozo, Nosoroga al pa kakec, ni vazno kaj.
Najbrz prihaja do mesanja med resnicami in Resnico.
Resnica o meni je enaka od vedno in se s casom ne spreminja. Spreminja se moje zavedanje, Resnica ne.
Ce sem jo dozivel pred 500 leti, je enaka kot leta 2006, le da jo enkrat pogledam z desne , drugic z leve, enkrat bolj globoko, drugic manj.

[nosorog]

No bom pojasnil se to kaj mislim z besedo Resnica, ki jo uporabljam na forumu.
Z Resnico mislim Resnico. In dozivis jo lahko le direktno, brez vpletanja uma.
Lahko bi jo imenoval tudi stanje razsvetljenja, ko direktno dozivis sebe, rozo, Nosoroga al pa kakec, ni vazno kaj.
Najbrz prihaja do mesanja med resnicami in Resnico.
Resnica o meni je enaka od vedno in se s casom ne spreminja. Spreminja se moje zavedanje, Resnica ne.
Ce sem jo dozivel pred 500 leti, je enaka kot leta 2006, le da jo enkrat pogledam z desne , drugic z leve, enkrat bolj globoko, drugic manj.

Vem o čem govoriš, vendar pa - ali je to namen, zaradi katerega folk masovno leta za duhovnimi učitelji? Koliko duhovnih učiteljev poznaš, ki so res kdaj doživeli stanje, v katerem začutijo stvari tako, kot jih verjetno Bog in kolikim ljudem so ti učitelji pomagali do takšnega stanja? In kaj sploh duhovnost je?

Zame je duhovnost kreativen in ljubeč odnos do vsega, kar je. In mislim, da folk leta za duhovnimi učitelji predvsem zato, ker je nesrečen, ker ga je zjebal tekmovalno naravnani lajf, v katerem se počutijo poraženci. Radi bi bili srečni predvsem tukaj in sedaj.

Sicer pa sem skeptičen tudi do t.i. "stanja razsvetljenja, ko direktno doživiš sebe ...".arsikak meditant misli, da ga je dosegel, pa ga v bistvu ni. Razlaga, zakaj tako mislim je zapletena, a poskusiva na kratko (za boljše razumevanje bom uporabil primer regresoterapije):
- V stanju globoke sproščenosti, v katerega te "vodi" regresoterapevt, lahko "doživiš" oz. vidiš nek film, ki ga ponavadi prepoznaš kot enega svojih prejšnjih lajfov. A glej ga zlomka - v regresiji veliko pogosteje folk "vidi", da so bili kakšne face, kot pa anonimneži. Tako jih veliko trdi, da so bili kakšne znane osebnosti (nekateri zdravilci npr., da so bili kakšni opasni šamani, veliko je primerov, da kdo misli, da je bil kakšna znana zgodovinska osebnost ..., nisem pa še slišal za primer, da bi kdo rekel, da je bil otrok v Afriki, ki je umrl od lakote). Vendar na podlagi povedanega, regresoterapevt - ne glede na to, ali je šlo za posnetek resničnega prejšnjega lajfa ali ne - razbere tvoje vzorce in ti pomaga rešiti problem. Prepričan namreč sem, da pri regresoterapiji najpogosteje "ujamemo" film, ki je v skladu z našim razmišljanjem in čustvovanjem, ne glede na to, ali ia kaj opraviti z našo preteklostjo, ali ne. V informacijskem pojlju torej pridemo do nečesa, kar je v skladu s tistim, KAR SMO (skupek naših resnic, strahov ...). Enako je tudi pri zavestni astralni projekciji!!!!! Zato sklepam, da se tudi nirvana od nirvane lahko razlikuje, oz. da obstajajo bolj in manj resnične nirvane. V meditaciji npr. dosežeš neko stanje relativne praznine, ki pa ga vseeno doživlja vsak po svoje - glede na skupek njegovih resnic. Ne rečem, da resnično razsvetljenje ni mogoče, vendar pa je tako redko, da je povsem nesmiselno, da si ga v vsakdanjem lajfu, kakršnega živimo, postavimo za duhovni ( )cilj. Pomembno se mi pač zdi srečno, kreativno in zadovoljno življenje in predvsem k temu nam lahko pomaga nek duhovni učitelj.

lalala

[Marsa]

ali je to namen, zaradi katerega folk masovno leta za duhovnimi učitelji?

[Alan_New]

Prosvetljenje je namen življenja na Zemlji oz. samo prva stopnja namena. Prej ko se to spozna, lažje je.

[nosorog]

Prosvetljenje je namen življenja na Zemlji oz. samo prva stopnja namena. Prej ko se to spozna, lažje je.

Ali to misliš, ali veš? In če veš, kako veš?


zvedavi Nosorog

[klarus]

Prosvetljenje je namen življenja na Zemlji oz. samo prva stopnja namena. Prej ko se to spozna, lažje je.

aja js sem pa vedn mislila, da smo na zemlji zato, da se učimo kaj je to življenje, čustva občutki.....in ko eno lekcijo skužimo pač gremo na nasledno

[Matjaž Bogdan]

Prosvetljenje je namen življenja na Zemlji oz. samo prva stopnja namena. Prej ko se to spozna, lažje je.

Ne bi rekel , da smo zaradi tega na zemlji/da je to naš namen/ . Pa katera bi bila pa pol končna stopnja ?

[Alan_New]

Ali to misliš, ali veš? In če veš, kako veš?
zvedavi Nosorog

Vem. 1. ker mi je nekdo to povedal in se mi je zdelo zelo verjetno, ker že takrat nisem videl nobenega drugega smisla; 2. ker sem zadevo preverjal in glede na določene izkušnje jo lahko potrdim. Aja, pa še kaj je to prosvetljenje (zelo na splošno in točno): vrnitev v Enost; zavestno in totalno namreč, ne samo idejno in delno. In da se razumemo: v tem stanju še nisem.

Ne bi rekel , da smo zaradi tega na zemlji/da je to naš namen/ . Pa katera bi bila pa pol končna stopnja ?

Vsak ima "svoj" individualni namen, katerega baje mora izpolniti in se mu/ji tega ne sme onemogočati (no ja, razen če ni namen kakšen umor, genocid ipd.), v ozadju pa je vedno prisoten univerzalen namen, ki ga poganja najgloblja potreba po vrnitvi k Izvoru.

[nosorog]

Vem. 1. ker mi je nekdo to povedal in se mi je zdelo zelo verjetno, ker že takrat nisem videl nobenega drugega smisla; 2. ker sem zadevo preverjal in glede na določene izkušnje jo lahko potrdim. Aja, pa še kaj je to prosvetljenje (zelo na splošno in točno): vrnitev v Enost; zavestno in totalno namreč, ne samo idejno in delno. In da se razumemo: v tem stanju še nisem.

Je tudi malo verjetno, da boš. Se ti ne zdi, da je dans, ko je toliko ljudi pod takšnim in drugačnim pritiskom, ko nam vlada strah (pred izgubo zaposlitve, da ne bomo v neki situaciji dovolj dobri ...) in smo zaradi načina življenja, v katerega smo se evoluirali ( ) v povprečju bolj oddaljeni od sebe, kot kdajkoli, govoriti o razsvetljenju približno tako, kot bi prvošolčkom razlagal gradivo za faks? Zame je razprava o razsvetljenju zgolj predmet debate (najraje ob pivu) in nedosegljivo v tem lajfu. Sem pa prepričan, da je dolgoročna pot do takšnih zadev tlakovana z življenjem po načelih, o kakršnih sem pisal v prejšnjih postih (kreativnost, ljubezen ...).

Vsak ima "svoj" individualni namen, katerega baje mora izpolniti in se mu/ji tega ne sme onemogočati (no ja, razen če ni namen kakšen umor, genocid ipd.), v ozadju pa je vedno prisoten univerzalen namen, ki ga poganja najgloblja potreba po vrnitvi k Izvoru.

Namen, katerega MORA izpolniti? Če je temu tako, je pojem svobodne volje, ki se mi zdi v odnosu človek - Bog neverjetno pomemben, pod vprašajem.
Po mojem je "določeno" le to, da smo v eni stvari lahko najboljši. Kdor v lajfu najde to stvar, začne doživljati podporo vesolja, ali če hočeš - Boga, v obliki srečnih slučajev.

lalala

[Marsa]

MORA

jasn! to mamo najrajs glih!

[emanuel]

Poglej- emanuel citira sveto pismo in po njegovo je to edina resnica, koliko misliš folka pa to priznava?

Glej no, glej, tuki se pa mene obira

Nikjer nisem trdu, da je Sveto pismo edina resnica. Kako pa si prišel do tega zaključka

(in kako si ravno mene našu za primer )

[Alan_New]

Je tudi malo verjetno, da boš. Se ti ne zdi, da je dans, ko je toliko ljudi pod takšnim in drugačnim pritiskom, ko nam vlada strah (pred izgubo zaposlitve, da ne bomo v neki situaciji dovolj dobri ...) in smo zaradi načina življenja, v katerega smo se evoluirali ( icon_smile_clown.gif icon_smile_clown.gif icon_smile_clown.gif ) v povprečju bolj oddaljeni od sebe, kot kdajkoli, govoriti o razsvetljenju približno tako, kot bi prvošolčkom razlagal gradivo za faks? Zame je razprava o razsvetljenju zgolj predmet debate (najraje ob pivu) in nedosegljivo v tem lajfu. Sem pa prepričan, da je dolgoročna pot do takšnih zadev tlakovana z življenjem po načelih, o kakršnih sem pisal v prejšnjih postih (kreativnost, ljubezen ...).

Škoda, da imaš nekaj tako čudovitega za nedosegljivo. Jaz pa sem imel določene izkušnje, prebliske, in vem, da je to možno tukaj na današnji Zemlji, z vsemi pizdarijami in ovirami, ki se dogajajo. Današnji čas je kljub poplavi raznih duhovnih znanj dejansko neugoden za duhovni razvoj, v smislu, da ni širše podpore za tako delo. Sploh je dandanes tak kaos, da bog pomagaj.

Namen, katerega MORA izpolniti? Če je temu tako, je pojem svobodne volje, ki se mi zdi v odnosu človek - Bog neverjetno pomemben, pod vprašajem.
Po mojem je "določeno" le to, da smo v eni stvari lahko najboljši. Kdor v lajfu najde to stvar, začne doživljati podporo vesolja, ali če hočeš - Boga, v obliki srečnih slučajev.

lalala

No, ja, mora -- ne mora... Kakorkoli. Ko me pritisne srat (in sedaj me je), moram it srat, pa mi moja kao svobodna volja ne pomaga prav nič. Evo, grem srat.

Živela svobodna volja na WC školjiki!

[emanuel]

Današnji čas je kljub poplavi raznih duhovnih znanj dejansko neugoden za duhovni razvoj, v smislu, da ni širše podpore za tako delo. Sploh je dandanes tak kaos, da bog pomagaj.

Ja, res je, včasih smo mel red
To so bli lepi časi

Dons pa lahko vsak heretik serje, kakor ga je volja

[ZVEZANI]

kok dobra debata!
sem najprej citirala, hotla seckat, sam je brez veze, k vas velik tok dobr pise, pa ceprav morda cist z drugimi pointi, sam je vseen dbest, vsec mi je Butlov post (da se v bistvu icenc odloc), strinjam se s tem, da je na nek nacin vsak clovek tvoj ucitelj, pa z onim (pozabla kdo je napisal), da v bistvu tisti, ki HOCE bit, ni. in najverjetneje ne bo.

Tko no, fajn pisete, skratka.

Kaksen pa je moj odnos (v vlogi ucenke) do uciteljev, je pa dost jasno, itak, glede na to, da sem v lajfu v bistvu samouk.

Zagotovo ni dober ucitelj tisti, ki svojega ucenca navezhe nase prevec, da ga ucenec vecno 'potrebuje'. to pomen da se ni nic naucil (ucenc) in da oni pac ni ucitelj (da je zgolj samoljub, egotripac, v bistvu).

zanimivo,si shefica "že" al she zmeri No2?

in mau prewč nosonjo merkaš,
ma kaj to vezke z marjaom?

[Matjaž Bogdan]

Glej no, glej, tuki se pa mene obira

Nikjer nisem trdu, da je Sveto pismo edina resnica. Kako pa si prišel do tega zaključka

(in kako si ravno mene našu za primer )

Ne bi dejal temu obiranje.Če ne bi bil tako trdno prepričan v "resnico" svetega pisma , dvomim , da bi ga durh na durh citiral.
Tebe za primer- hm, ja -bodeš v oči s temi citati.. pa ni to to, saj nimam nič proti svetemu pismu, samo primere sem navajal- ti pa sveto pismo, kabalist- kabala, leon- nadljubezen itd... , hylender - svoje prepričanje, alan -prav tako lastna utopična filozofija, anarhist- tudi skrivnostne/ nikoli pojasnjene/ poglede na life/kratko -enostavčno pojasnevanje- pomeni- nič/.... pač navedel sem te kot primer , ker si izrazit primerek. Vsak ima trdno prepričanje v svojo misel ter poučuje ostale /poskuša seveda/ -pa normalno brez zaledja, ali pa z zelo malo zaslombe sledi mini argumentov. Saj čudeža tako ne pričakujem, toda... ti npr..argumentiraš svoje misli s citati raznih pisem, /sveto pismo/ ,kot argument pa navedeš naslednji citat iz praktično istega vira.. in to je to... pa če pogledava realno- kje sploh kaj dokazuje , da je tole sveto pismo avtentično, pisalo se je lahko skozi stoletja, preobražalo v razne modigfikacije in nastalo sedaj tako kot je...Pa citiraš mateje,pa janeze, kje pa je potrjeno, da so ti reveži sploh kdaj kaj podobnega napisali ???Pa to je samo primer ...primer za to temo...

[Matjaž Bogdan]

Škoda, da imaš nekaj tako čudovitega za nedosegljivo. Jaz pa sem imel določene izkušnje, prebliske, in vem, da je to možno tukaj na današnji Zemlji, z vsemi pizdarijami in ovirami, ki se dogajajo. Današnji čas je kljub poplavi raznih duhovnih znanj dejansko neugoden za duhovni razvoj, v smislu, da ni širše podpore za tako delo. Sploh je dandanes tak kaos, da bog pomagaj.

No, ja, mora -- ne mora... Kakorkoli. Ko me pritisne srat (in sedaj me je), moram it srat, pa mi moja kao svobodna volja ne pomaga prav nič. Evo, grem srat.

Živela svobodna volja na WC školjiki!

Lahko poveš kaj o načinu , kako si prišel do teh prebliskov, ki jih imenuješ - razsvetljenje oz. Enost ali kar pač .
Pa tale , ki ti je povedal , da je to to, kako to, da mu toliko verjameš?
Pri temu- morati- smo v življenju vezani na skoraj izključno fizične potrebe, pa še te nekateri z voljo presežejo in se jih otresejo/ vsaj delno,pa tudi v veliki meri/ . tako da ne bi dejal, da se rodimo v nekakšnih duhovnih okovih, s katerimi bi po ustaljenih poteh šli natanko k predvidenemu -določenemu cilju. Kar se tega tiče, mislim, da imamo različne cilje, morda je zate tvoj pravilen- ne verjamem, da je pa OBVEZEN, tudi zate ne , razen če si si to to vtepel v podzavest.
Pa tale vprašanja- se sploh ne zajebavam , niti koga drugega ne, najmanj se komu posmehujem, vendar sem s tem namenom tudi odprl tole temo, ki naj bi podala jasne/ vsaj približno/ odgovore tistih , ki tlele hote ali nehote poučujejo ostale. Temu bi se reklo- dajmo razčistit pojme. To kar pišemo včasih koga tudi globje zanima, pa bi rad , da bi vsak dobil možnost , da zve kaj o tem, ne pa da se ga otresemo s znanim izrazom- kva pa ti veš...
Stemi odgovori boš morda tudi koga prepričal v svoj prav, čeprav to ni tvoj namen- morda je pa potreba nekaterih, da se kaj naučimo in si morda olajšamo pot, ki je pred nami. Če ni to prepovedano ?Mislim da dar ali dobrota spada med lepše človekove lastnosti- pa tudi dober namen.

[highlander]

Vem o čem govoriš, vendar pa - ali je to namen, zaradi katerega folk masovno leta za duhovnimi učitelji? Koliko duhovnih učiteljev poznaš, ki so res kdaj doživeli stanje, v katerem začutijo stvari tako, kot jih verjetno Bog in kolikim ljudem so ti učitelji pomagali do takšnega stanja? In kaj sploh duhovnost je?

Zame je duhovnost kreativen in ljubeč odnos do vsega, kar je. In mislim, da folk leta za duhovnimi učitelji predvsem zato, ker je nesrečen, ker ga je zjebal tekmovalno naravnani lajf, v katerem se počutijo poraženci. Radi bi bili srečni predvsem tukaj in sedaj.

Sicer pa sem skeptičen tudi do t.i. "stanja razsvetljenja, ko direktno doživiš sebe ...".arsikak meditant misli, da ga je dosegel, pa ga v bistvu ni. Razlaga, zakaj tako mislim je zapletena, a poskusiva na kratko (za boljše razumevanje bom uporabil primer regresoterapije):
- V stanju globoke sproščenosti, v katerega te "vodi" regresoterapevt, lahko "doživiš" oz. vidiš nek film, ki ga ponavadi prepoznaš kot enega svojih prejšnjih lajfov. A glej ga zlomka - v regresiji veliko pogosteje folk "vidi", da so bili kakšne face, kot pa anonimneži. Tako jih veliko trdi, da so bili kakšne znane osebnosti (nekateri zdravilci npr., da so bili kakšni opasni šamani, veliko je primerov, da kdo misli, da je bil kakšna znana zgodovinska osebnost ..., nisem pa še slišal za primer, da bi kdo rekel, da je bil otrok v Afriki, ki je umrl od lakote). Vendar na podlagi povedanega, regresoterapevt - ne glede na to, ali je šlo za posnetek resničnega prejšnjega lajfa ali ne - razbere tvoje vzorce in ti pomaga rešiti problem. Prepričan namreč sem, da pri regresoterapiji najpogosteje "ujamemo" film, ki je v skladu z našim razmišljanjem in čustvovanjem, ne glede na to, ali ia kaj opraviti z našo preteklostjo, ali ne. V informacijskem pojlju torej pridemo do nečesa, kar je v skladu s tistim, KAR SMO (skupek naših resnic, strahov ...). Enako je tudi pri zavestni astralni projekciji!!!!! Zato sklepam, da se tudi nirvana od nirvane lahko razlikuje, oz. da obstajajo bolj in manj resnične nirvane. V meditaciji npr. dosežeš neko stanje relativne praznine, ki pa ga vseeno doživlja vsak po svoje - glede na skupek njegovih resnic. Ne rečem, da resnično razsvetljenje ni mogoče, vendar pa je tako redko, da je povsem nesmiselno, da si ga v vsakdanjem lajfu, kakršnega živimo, postavimo za duhovni ( )cilj. Pomembno se mi pač zdi srečno, kreativno in zadovoljno življenje in predvsem k temu nam lahko pomaga nek duhovni učitelj.

lalala

Skepticnost je lastnost ega. Ko ga bos sam dozivel, bos vedel. Ne bos razmisljal o tem.