Na kaj smo najbolj ponosni?
#26
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
Naj najprej odgovorim na Marsino vprašanje:
--------------------------------------------------------------------------------
Kaj je to, kar vam je posebej všeč pri vas samih?
Na katero svojo lastnost, značilnost, potezo, ... ste najbolj ponosni?
--------------------------------------------------------------------------------
Ponosna sem, da sem mati, in ponosna sem na svoja dva otroka. Ponosna sem, ker sem samostojna, neodvisna in sposobna skrbeti zase in za dva otroka. Ponosna sem, ker znam reči "oprosti" in ker znam oprostiti, pa na svoj poklic in delo, ki ga opravljam z veseljem, pa na prijatelje, ki jih imam, ker znam biti prijateljica. Ponosna sem, ker znam materialno skromno živeti in si privoščiti čas zase in za druge, pa ker se znam boriti in prepuščati, pa ker nikogar ne podcenjujem... Pa še bi lahko naštevala...
Zdaj pa vprašanje:
SE VAM ZDI PONOS VEDNO VRLINA, ALI JE LAHKO TUDI SLABOST ČLOVEKA?
#27
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
Ponosna sem na to, da imam dober posluh, dobro intuicijo, da imam dober okus za likovno umetnost in glasbo, da znam priskočiti na pomoč sočloveku, da znam sanjarit, da ljubim naravo,da ljubim duhovnost, da sem tolerantna in...
Predvsem pa sem ponosna na to, da imam TAKO LJUBEZNIVE STARŠE IN TAKO FAJN SESTRO.
Zoey
#28
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
Seveda - vendar tu gre za drugacen ponos...
Tam pa sem govorila o Strupu vsakega odnosa - pretiranem ponosu... ;~)))
Hehehe, z Levi se prickam o ponosu....
Ma, modelinje (Tamara in Marsa) - kaj sva zapeli za tale ponos..
Ves, priznam - pri taksnim stvareh pa sem jaz zelo rada v opoziciji... ;~)
Picasso
#29
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
natalija
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#30
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
Vprašala bi nekaj o drugačnem ponosu:
STE PREVEČ PONOSNI, DA BI VPRAŠALI ČLOVEKA ZA POMOČ, KADAR JO (pomoč) POTREBUJETE?
Pozdrav,
Zoey
#31
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
bigm
#32
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
.. ja, vpraši to tipičnega slovenca, heeee
Pokowc
#33
Objavljeno: 26. december 2002, 01:00
Hehehe, z Levi se prickam o ponosu....
Ma, modelinje (Tamara in Marsa) - kaj sva zapeli za tale ponos..
Ves, priznam - pri taksnim stvareh pa sem jaz zelo rada v opoziciji...
Marsa
A ni luškan tale LN forum!
#34
Objavljeno: 27. december 2002, 01:00
Vedno obrnes vse v dobro in to je zelo lepa lastnost.
Fino, da te imamo!
Sploh je fino vse skupaj tole...
In gledam naslov teme...
Ful ponosna sem na tale Forum, na vas, na vse, kar smo v bistvu "dosegli" tule v tako kratkem casu (Forum se je otvoril 1. 3. 2002), ponosna sem na nivo pogovorov, najbolj pa cenim vaso strpnost in mislim, da zelo dobro furamo tole, ker jasno pri vecih temah popolnoma razlicno razmisljamo, a se vseeno ujemamo, poslusamo drug drugega, malo pogledamo pri sebi, ugotavljamo, primerjamo, damo moznost drugim, da imajo drugacno mnenje...
Pa ponosna sem na nas, ker imamo jajca in smo iskreni!
Pa zato, ker mislimo s svojo glavo...
Res, YES!!!
Hecno..... kako se obrne pogovor in nenadoma sem vsa ponosna in nic vec skromna in ponizna...
Aja, saj res - Zoey - tamle si postavila zelo dobro vprasanje....
Ampak tu pa sem jaz tista, ki sem ocitno neumna, saj za nasvet (in pomoc) zelo redko zaprosim, se redkeje pa ga potem tudi upostevam...
Vendar pri meni gre morda bolj za "prakticnost" kot za ponos - preprosto najraje sama pedenam svoje stvari...
Kot macka nekako... saj mi zaupa, ko preckava celovsko ali Gosposvetsko (moja ex macka, Miska), se celo pusti prijeti in nesti cez - a najboljse pa se pocuti, ce gre kar lepo sama cez - da je odvisna lepo samo od same sebe....
Picasso
#35
Objavljeno: 27. december 2002, 01:00
Pri sebi pa na to, da znam poslušati ljudi, ki so v težavah ali pa tudi kar tako.
Da sem ohranila nekaj otroškosti v sebi.
Da nimam sovražnikov in da nisem nikomur sovražnik.
Zelo dobro vozim avto in rada brkljam po internetu.
Skuham dobre škampe na buzari.
Solea
#36
Objavljeno: 27. december 2002, 01:00
Pa poglejmo, na kaj sem jaz ponosna:
Ponosna sem, da se nisem vdala, ko se je sin rodil z možgansko poškodbo in so zdravniki zmajevali z glavo.Obrnila sem svet na glavo in našla strokovnjaka, ki mu je pomagal.
Danes je čudovit fant, ki normalno dela šolo.
Ponosna sem, da nisem popustila institucijam, ki so trdile, da sem samo pretirano ambiciozna mati brez občutka za realnost in potrebna psihiatra.
Yess, Jan, ponosni smo
Ponosna sem, da nisem ostala samo gospodinja, ko sem pustila službo, ampak sem se ves čas izobraževala dalje
Ponosna sem, da sem zmogla " na stara leta " odvreči predsodke, da so potovanja samo za mlade in tako postala navdušena nahrbtnikarica
Ponosna sem, da sem popolnoma sama prepotovala nekaj držav in postala kar solidna fotografinja
Ponosna sem, ker znam dobro kuhat in se prijatelji z oblizovanjem odzivajo na moja vabila
Ponosna sem, ker imam čudovito hčer, bolj hvaliti jo, pa si ne upam, ker bi rekli, da pretiravam
Ponosna sem, ker očitno premorem tisto " nekaj", da sem pritegnila človeka, ki je oh in ah, no dons bolj ah,ah...
Astra
#37
Objavljeno: 27. december 2002, 01:00
Se posebej mi je vsec tisto prvo, na kar si ponosna in da se je vse skupaj dobro izslo, tako vam tudi jaz vsem skupaj cestitam, kajti pozitivna energija, vera in volja, me vedno znova ganejo in navdajo z optimizmom!
Potem pa mi je se vsec, ko pravis, da se frendi "z oblizovanjem" odzovejo na vabila...
Kuul - tudi jaz sem danes zelo dobre voolje in ceprav je "turoben dan", me nic ne moti - tudi taki morajo bit... Jaz pa tako doma na toplem, vse na broju...
Ponosna sem tudi, ker sem uspela obdrzat veliko svojega navdusenja - kljub nekaterim izkusnjam, ki bi me lahko ustvarile veliko drugacno kot sem.
Ponosna sem tudi na Tima, ne samo zato, ker je tako priden, ampak predvsem zato, ker je tako moder in zanesljiv in vem, da mu lahko zaupam - to mi v bistvu najvec pomeni.
Pa ponosna sem (me je Solea spomnila), da sem kljub temu, da sem bila celo desetletja (no, dve..) prepricana, da sem les za vozit, pa se je neverjetno izkjazalo, da sem rojen voznik!
To je napoved mojega oceta, ki se je uresnicila - ker nikoli nisem vedela, kam naj jo vtaknem, ker je bilo to tako v nasprotju z mano - vsaj tako se mi je zdelo....
Tako ravno Tima in vozniski izpit, pa zdaj LN stejem za svoje najvecje "dosezke" in sem nanje tudi najbolj ponosna.
Pa ponosna sem nase, ker sem bila "tigrica" v bolnisnici in tudi sicer, ko nisem vedela, da sem lahko tako pozrtvovalna in prav vsa v celoti predana temu poslanstvu - materinstvu..
Nisem si mislila, da bom bogve kaksna mama... Sem precej zivcen clovek, pa tudi povrsna - kar sem zelo velikokrat nekako zanalasc...
A potem pa odkrijes lastnosti v sebi... Otrok te ogromno nauci, prikaze ti tvoj lajf, cas, vse... nekako krozno, v celoti... naenkrat razsiris svoje obzorje in to postane neverjetno razsezno...
Picasso
#38
Objavljeno: 27. december 2002, 01:00
In da bi se lahko moji "moski kolegi bi lahko kaj naucili od mene"
Ja, dejansko ne vem, koliko je v Sloveniji bobnarjev, ki so na nstopih hkrati tudi bili pevci - vsekakor sem prepricana, da jih ni veliko, tudi med "moskimi kolegi"...
Pa ponosna sem nase, ker sem si vedno veliko upala.
No risk no fun...
Picasso
#39
Objavljeno: 27. december 2002, 01:00
bigm
#40
Objavljeno: 28. december 2002, 01:00
Malo sem presenečena nad tvojim odzivom.Nikoli nisem razmišljala, da je za to, kar sem počela, potreben poseben pogum.Zdelo se mi je samo neumno, ko sem videla, da si zdravniki ne vzamejo časa, ampak vse delajo šablonsko.In ko meni nekdo reče nemogoče - no, ta beseda me posebej vzpodbudi.Nikoli nisem imela občutka, da sem kakšna žrtvujoča mati, ampak to je moj otrok in zdi se mi samoumevno, da sem storila vse, kar sem mogla.
Srečo sem imela, da sem dovolj izobražena, da se nisem pustila kar tako odpraviti, poleg tega pa mi je tudi materialno stanje dopuščalo marsikaj.
Tako da, res, ponosna sem, da nam je uspelo, mislim pa, da je veliko mater, ki se borijo še z večjimi problemi...
Astra
#41
Objavljeno: 30. december 2002, 01:00
Marsa, mi smo le blede sence v primerjavi s tvojimi dosežki. Vsaj za sebe lahko to rečem, saj se vse prehitro zadovoljim s povprečjem. Marsa ti si mi pa že pomagala, z LN in forumom, da dvignem pogled tudi nad to vsakodnevno povprečje.
Ostanite cool!
Solea
#42
Objavljeno: 4. januar 2003, 01:00
...ponosna sem na to, da sem še zmeraj živa in da uživam v drobnih srečnih trenutkih, ki mi vsakodnevno vlivajo moči...
#43
Objavljeno: 4. januar 2003, 01:00
Ves, jaz sem pac tako "kriceca", pa je to potem zato.... Mislim, da je prav vsakdo med nami specialist za neko podrocje... da je prav ON najboljsi v necem in so v primerjavi z njim (na njegovem terenu) drugi potem "blede sence".
Potem se... imamo tudi drugacna poslanstva - jaz moram pac v temle lajfu krepko garati, ker sem si zapravila nekaj bonusa iz prejsnjih, vendar pa mi to po drugi strani omogoca, da bo moje pojavljanje tukaj kratkotrajnejse kot bi morda ali najverjetneje bilo, ko bi sla lepo po pocasnejsih stopinjah.
Kaj na primer lahko odtehta, da lahko dejansko in konkretno (s svojim znanjem in iznajdljivostjo) resimo zivljenje.... A to recimo sploh ni bila nasa ambicija v zivljenju - preprosto pojavili smo se ob pravem casu na pravem mestu (za nas in za to drugo osebo, ki smo ji resili zivljenje) in pravilno in nesebicno ukrepali...
Recimo da smo videli prometno nesreco, kjer je nekdo bil odvisen prav od nase pomoci...
Tega se ne da nacrtovati.... In vendar je to eden najvecjih osebnih "dosezkov"....
Zdaj sem zabluzila, to pa zato, ker ne znam sprejemati komplimentov in vedno potem nekaj razlagam...
Skratka - vsakdo naredi tisto, kar lahko in vsakdo da od sebe lahko samo toliko, kolikor pac lahko da.
Ce je tako, potem je to dovolj. MORA biti. Kajti "nihce ni dolzan storiti vec kot zmore" - latinski pregovor.
Picasso
#44
Objavljeno: 4. januar 2003, 01:00
Lep pozdrav!
Kljuka
#45
Objavljeno: 10. januar 2003, 01:00
da si upam biti to, kar sem
in ne pustim več,
da hodijo po meni,
temveč se branim z močjo argumentov,
da se po padcu vedno poberem...
Da povem, kar mislim,
da spoštujem vse živo in neživo,
saj je vse edinstveno
in tu z določenim poslanstvom, kajne?
Helena
#46
Objavljeno: 19. avgust 2003, 14:45
Sem optimist do nezavesti, pa ne tak, ki se usede in vidi Rimsko cesto, ampak tak, ki jarke koplje in gore prestavlja in ob tem vidi zvezde. Pepričana sem, da bom vse dobila v pravem trenutku in ponosna sem da sem jaz Čistokrvni otrok komunizma, ki verjame samo v tisto, kar lahko otipa, prišla z razumom do te stopnje, da verjamem v Univerzum in Višjo silo, pa jaz sem Lebarjeva na tem področju.
Ponosna sem na to, da si vse upam in da nikoli ne dvomim vase, me je strah, ampak sem prepričana,da mi bo uspelo karkoli se odločim, če dam vse od sebe.
Ah škoda ker sem samo ena .
#47
Objavljeno: 19. avgust 2003, 19:34
#48
Objavljeno: 14. september 2003, 07:36
Me je prijatelj poklical, da moram videti eno gostilno in sem jo šel pogledat. Res je dobra in od veselja sem začel pet hollywoodsko verzijo Te pesmi
Ob's stürmt oder schneit,
Ob die Sonne uns lacht,
Der Tag glühend heiß
Oder eiskalt die Nacht.
Bestaubt sind die Gesichter,
Doch froh ist unser Sinn,
Ist unser Sinn;
Es braust unser Panzer
Im Sturmwind dahin.
Kar naenkrat opazim, da so se ljudje vstali. Pa sem pogledal malo bolje in videl, da so policaji! Takrat sem videl, da še obstajajo zavedni Slovenci, ki pripravljeni za svoj rod tudi umreti! Pri takih ljudeh pa ti postane toplo pri srcu in začne te obdajati neverjeten ponos!
#49
Objavljeno: 14. september 2003, 12:10
Sicer to skoraj ne sodi v to temo, vendar ne morem najti primerne teme pa bom dal kar sem, ker to sodi tudi v ponos na slovenski rod:
Me je prijatelj poklical, da moram videti eno gostilno in sem jo šel pogledat. Res je dobra in od veselja sem začel pet hollywoodsko verzijo Te pesmi
Ob's stürmt oder schneit,
Ob die Sonne uns lacht,
Der Tag glühend heiß
Oder eiskalt die Nacht.
Bestaubt sind die Gesichter,
Doch froh ist unser Sinn,
Ist unser Sinn;
Es braust unser Panzer
Im Sturmwind dahin.
Kar naenkrat opazim, da so se ljudje vstali. Pa sem pogledal malo bolje in videl, da so policaji! Takrat sem videl, da še obstajajo zavedni Slovenci, ki pripravljeni za svoj rod tudi umreti! Pri takih ljudeh pa ti postane toplo pri srcu in začne te obdajati neverjeten ponos!
HOROSKOP JE PREREZ,NEKEGA ČASA.
#50
Objavljeno: 14. september 2003, 20:30
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0