101 komentarjev na to temo

[andrej]

Včeraj sem prebral intervju z Jusmaheen, ki pravi, če verjamete ali ne že dve leti nisem nič jedla.

Ali vi verjamete?

Kaj si mislite o življenju na prani?

andrej

[Marsa]

Sama seveda to verjamem..
Vendar je potrebno biti tule pa zelo previden...
Namreč: LNForum berejo tudi zelo mladi ljudje, stari 13, 14 let in ne bi mi bilo všeč, ko bi svojim mamam (in kasneje zdravnikom ali celo reševalcem) povedali, da že en mesec stradajo zato, ker so tako prebrali na zanimivi in moderni strani Lunin net in tam to priporočajo in pravijo, naj to počnemo..
Ali kaj podobnega.
Jasno mi je, da nisi mislil nič takega s tem, Andrej - tole je pravzaprav bolj nekakšno opozorilo, ali bolje - polaganje na srce- vsem, ki so morebiti imeli takšne izkušnje, pa bi jih želeli objaviti.

Tako res prosim - v takšnih temah bodite zelo previdni in se izogibajte priporočanju. Če poznate to in sami furate kakšno (ki je za druge morda malo bolj ortodoksna) metodo oz. način, pač preprosto to opišite, izogibajte pa se tako prepričevanju in priporočevanju kot -na drugi strani- tudi sodbam in prehitremu ocenjevanju.

[andrej]

Imaš prav Marsa, za tako stavr moraš biti dobro pripravljen in je cel proces, voden z vodniki in ga nikakor ne priporočam brez vodenja kakšnega izkušenega učitelja.

Za vse pa, ki jih ta tema zanima ima Jusmaheen spletno stran, ki je zelo obširna in prana je le en del tega, stran sem že napisal v temi namenjei temu.

Osebno poznam vsaj eno osebo, ki prakticira življenje brez hrane že več kot leto dni, zato verjemite mi, to je dolgoletni proces in res to niso heci, predvsem pa to ni hujšanje!

Ne moreš pa tega narediti brez dolgoletnega pripravljanja telesa na to, od vegetarjanstva naprej, ne poznam vseh stopenj na koncu verjetno surova hrana.

Je pa to zares, kot pravi Jusmaheen veliko pred časom, zato so prisotni tudi temu primerni strahovi. Spomnite se kako so pred leti govorili o vegetarjanstvu, sedaj pa tega sploh nihče več ne opazi.

andrej

[marta]

To je res precejšna preorientacija.
Ce pomislis: pol ljudi pripravlja hrano, da jo druga polivica lahko zaužije.
To pomeni ponovno delitev dela, preobrazbo celotne družbe...

[lunca]

Verjamem,da se to da, vendar je tu prisotna pomoč od drugod.Brez vodnikov, meditacije sploh ne gre. Mogoče to uspeva določenim izbrancem, da pokažejo kako pomembna je prana.Kaj bi šele na to rekel Marko, ki verjame samo tistim rečem, ki so "za prjet"

[Marsa]

[senca]

Moja največja želja zadnje čase je, da ne bi bilo treba jesti in spati, ker sta oba zame zelo moteča dejavnika.
Zanima me, če lahko svoje vodnike oz. vodnika spoznaš šele po letih meditacije, ali obstaja kakšen drugačen prijem?
senca

[nace]

Moja največja želja zadnje čase je, da ne bi bilo treba jesti in spati, ker sta oba zame zelo moteča dejavnika.
Zanima me, če lahko svoje vodnike oz. vodnika spoznaš šele po letih meditacije, ali obstaja kakšen drugačen prijem?
senca

Živijo.
Tudi jaz opazim razliko med časom, ko živim na že prebavljenih snoveh, se pravi, da sem se tešč zbudil in grem nekaj delati.
To je povsem drug občutek kot tedaj, ko imaš poln želodec.

Enako glede spanja:
Ko mi neko delo steče, ko padem noter, bi najraje kar vlekel.

Seveda nas um v takem primeru zavaja.

Dan ali dva je to mogoče, dolgoročno pa ne.

Glede spanja pravijo tako:
en dan brez čutiš psihično nestabilnost (=drugi dan),
dva dni brez, telesna nestabilnost, rahlo se že treseš (tretji dan),
kar je več, pravijo, že škoduje zdravju.

Tak kot smo vrženi v ta svet ko moški in ženske in nima smisla, da bi sanjali kot enospolniki ali da bi bilo bolje imeti samo en spol,
tako kot je tukaj dan in noč in nima smisla sanjati, naj se Zemlja neha vrteti in bo samo dan ali samo noč,
TAko kot zdrav človek rabi sanje, tudi mačke sanjajo, to je že v genih, najbrž zato, da uredimo podzavest in odnose z okolico na subtilni ravni,
Tako kot smo prisiljeni potovati od mladosti proti starosti,

je prav tudi,
da sprejmemo,
da je razpoloženje drugačno takrat, ko prebavljamo kot takrat, ko smo tešči in črpamo iz zalog (jetra shranijo za tri dni ogljikovih hidratov, zato se stradanje do tri dni še ne pozna na maščevju, temveč od tega dne dalje - če porabiš več kot vnašaš v telu, več migaš...).

Vidiš, Senca, predlagam ti torej takole:
ugotovi, katere stvari najlažje počneš zjutraj, ko si še tešča,
katere zvečer, ko ti še ni za spati,
katere pa, ko si naspana ali
po obedu.

Boš videla srečo, v popolnem življenju...
Torej, najboljša je menjava ob zemeljski dnevi in noči (uro si lahko zamakneš v katero smer hočeš),
četudi nas um večkrat zavaja, da bi bilo bolje na dva dni enkrat spati,
se postiti vsak drugi dan.

Um se navadi na kraj in na čas:
ko se vrneš v prostor ob določeni uri, je kot da nadaljuješ od včeraj brez prekinitve...

Nace


Izkoristi današnje aspekte na nebu v dobrem.

[nace]

Živeti brez hrane je videti nekoliko drugače kot si človek predstavlja.
Strinjam se s tistimi, ki govorijo, da potrebuješ vodnika.
IN to iz energijskega sveta.

V naših krajih je najbolj znamenita Magdalena Gornik.
Za njo so govorili, da je imela kosti pokrite s kožo, lahka je bila tako, da so jo lahko dvignili z nekaj prsti.

Jedla je mano, ki so jo lahko prisotni včasih videli:
bila je bele ali modre barve, oblike fižola, včasih do velikosti hostije.
Ona je imela namreč verska videnja in iz tega sveta je dobila pomoč in tudi mano.

Tisto, kar je treba vedeti, je:
človek v takem življenju na nek čudežen način živi.
Toda ploden ni, prebavila se povsem skrčijo, ob omenjeni Magdaleni se je neka gospa zgrozila, ko jo je potipala po trebuhu - koža takorekoče na hrbtenici...

Odkod jemljejo moč da se premikajo in govorijo, je vprašanje.
Nekaj je zagotovo:
rastejo s to mano ne, ohranijo se na nekem minimalnem življenju (na Oxford ali Cambridge ne bo šel študirati noben tak "junak")...

Po mojem se telo, ki je do neke stopnje zraslo "z normalno hrano", potem pregrajuje, ne izgublja snovi, temveč jih nan ovo uporabi - do neke meje.

Gre torej bolj za LUPINO, ki je zanimiva toliko kot cirkuška pojava, če gledamo z vidika popularnosti - vernikom npr. sporoča o veličini božje moči.

Da bi pa bilo življenje lažje, ker "ni treba jesti", pa ne drži.
So slabotni, bolehni in v sebi doživljajo veliko trpljenje, ki ga junaško prenašajo.


Jaz menim, da je "bolj modro" delati s sposobnostmi, ki jih človek ima, ne pa, da vidi izziv v nekih posebnih naravnih pojavih.
Razen v primeru, da so ga pozabili nekje daleč od sveta in "čaka na pomoč" . npr. na Atarktiki.

Mislim, da celo, če bi se nekdo počutil kot "izbran" od višjih sil, bi si lahko "izprosil", da bi svojo karmo odslužil na nek drug način.

Izkoristi današnje aspekte na nebu v dobrem.

[teja]

Senca, najprej odgovori:Zakaj sta zate to moteča dejavnika? Za spoznavanje vodnikov pa ni posebne formule. Moraš biti pripravljen. In ni potrebno nobenih ful let, niti meditacije. Meni tudi ful časa ni bilo jasno kako veš, da nekaj delaš in si želiš iz srca, da je to tisto pravo. Ampak Senca, to začutiš, in ko si pripravljen, pride. Kako pa si predstavljaš to "spoznaš vodnike"? Da jih vidiš, začutiš? Saj so itak zraven, le pokličeš in prosiš, in to začutiš. A delati moraš iz srca. Če si na začetku poti spoznavanja, nikar ne hiti, ker nič ne pride, če nisi za to pripravljen. Tole ne spaa pod tole temo, a sem morala odgovoriti Senci. Čakam na odgovor, Senca.

O življenju brez hrane pa mislim, da smo ljudje, ki man je dano da živimo in se razvijamo. Zame osebno, to ne bi bilo življenje, a se redki odločijo tudi za tako izkušnjo. Tudi prav, a to so le redki. Zato škoda sploh misli in energije, da bi to počeli drugi, ker to ni nobena modna muha, ampak način življenja, za katerega so se odločili.
In za to se ne moreš odločiti kar tako čez noč.

[andrej]

Saj se že ponavljam, spet se strinjam s Tejo. Osebno tega ne bi. Se tudi jaz rad razvajam. Je pa res, da bi to lahko rešilo veliko svetovnih problemov, hkrati pa bi tudi ustvarilo veliko novih.

Mogoče še to, poznam ljudi, ki živijo na prani in so čisto normalni, ja so suhi ne pa koščeni ali celo samo kost in koža. Imajo svojo idealno težo.

andrej

[senca]

Teja,
glede vodnikov: vem, da obstajajo, pa tudi kar nekaj dela v astralnem svetu je potrebnega, torej z meditacijo. Omenila pa sem jih v obliki vprašanja zato, ker sem, in še vedno pričakujem, da bo nekdo kaj več vedel o stiku z njimi, kakšna literatura…Bom pa še naprej potrpežljivo čakala, morda pa le kdo pozna kakšen dober vir.
Me pa mnenja o tem, kaj drugi mislijo o življenju brez hrane ne zanimajo. Živim namreč svoje in ne njihovo življenje.
Zate osebno življenje brez hrane ne bi bilo življenje, a definicijo življenja si izoblikuje vsak posameznik sam. npr. Andrej – rad se razvaja s hrano. O.K. Zakaj ne. Vsak po svoje.
Zame misel na življenje brez hrane ni modna muha. Pravzaprav je zame zaenkrat misel na takšno življenje bolj znanstvena fantastika oziroma pobožna želja, torej še zelo daleč od realizacije v lastnem živjenjskem slogu. Pa tudi čez noč se nisem za to odločila. O tem čisto po malem razmišljam približno dve leti, no, od takrat, ko je gospa Jusmaheen mislim, da prvič obiskala Slovenijo.
Teja, če sem na začetku poti spoznavanja? Nekateri preberejo nekaj knjig na temo duhovnosti in so prepričani, da so že duhovno na zelo visoki ravni, obstajajo takšni, ki so že na zelo visoki duhovni ravni, a modro ugotavljajo, da so šele na začetku – no vidiš, spet prideve do tega, da si vsak po svoje razlaga ZAČETEK poti spoznavanja – česarkoli že.
Kot sem že napisala, ne mnenja, iščem informacijo (pomoč) o stiku z vodnikom.
senca

[mushi]

Kaj jst mislim o tejle temi. Bullshit.
Ono koklo bi pa res "postila" kakšen mesec, brez vode, bi jo pa tud pustila za kak teden, ko bi se po kolenih plazila in prosila zanjo.
Taki izpadi zelo neugodno vplivajo na mladostnike.
Že tko je velik anoreksije in prehrambenih motenj, pol ti pa ena ženska-guru, s takimi vn prihaja. Avša.
Posti so pravijo dobra stvar da si sčistiš telo, ampak oprostite, da kr brez vode zdrži, razen kadar potuje, ta je pa bosa. Folk ne nasedat no!
LP,
mushi

[zirosi]

A dela še kaj drugega, razen da živi?

Uživajte!

[mawan]

Ce gledamo s te plati, da smo mi vsi duse in da nasa dusa pravzaprav ne potrebuje hrane.... ja prou, sam je pac ta nasa dusa ujeta v fizicno telo. In to fizicno telo rab energijo (cist natancno 800kcal) ze samo za cist osnovne funkcije, kot je dihanje, delovanje srca in ozilja... Tko, da res ni to zdravo...

[Marsa]

... ampak oprostite, da kr brez vode zdrži, razen kadar potuje, ta je pa bosa.
mushi

Ne vem, nisem gledala tega prispevka (ali karkoli je pac bilo), Andrej pa je rekel samo, da ze dve leti ni nic jedla...

Nekje je Nace razmisljal, da potem delujes z minimalno energijo.... no, s tem se seveda absolutno strinjam.

Moje mnenje - vsak, kakor in kolikor in kar mu pase.... Ce ji pase tako, naj je, naj ne je, naj pije, naj ne pije... ... :>)))

Ce mene vprasas, ne, da se mi ne zdi mozno (to niti ni tako bistveno), bolj gre za to, ali se mi zdi smiselno.
Kar pa se mi seveda nikakor ne zdi...
Prej bi morda me zanimalo analizirati ozadja, pa ne, zakaj ta oseba ne je, ampak kako, da jaz to vem! ;>))

[vanja]

Hura, ne bi bilo treba kuhat !
Samo na žalost mislim,da to ni res, ker preprosto samo od tekočine in raznih duhovnih hran se ne da živeti. Ali pa ne razumem.

Rada imam hrano ne vidim razloga zakaj bi to nekdo naredil.

Vanja

[mushi]

Sej zdej je že to kr neki časa nazaj.. od tega članka v Oni. Ampak tam je pisal nekako tako, da ta oseba od duhovne hrane živi, hrane v fizičnem smislu in TEKOČINE pa sploh ne uživa, razen vodo pije takrat, ko gre na kašno potovanje. Drugač pa ne je in ne pije nič že ne vem kolk let. Bi še verjela, da recimo tekočino uživa, se pravi utekočinjeno hrano, sokovi npr. pa kej takega.. Ampak NIČ, razen vodo tu in tam? Halo?? To se mi zdi pa res škodljiv članek za ljudi ki so dovzetni za take bedarije. Npr. najstnice ki so PREDEBELE v narekovajih, seveda.
mushi

[hannah]

Ona živi od sončne energije! Veš kolk prišpara denarja. Nič ne je, nič ne pije, to je noro!
Jaz pa bi najraje kar od ljubezni živela. Tam vsaj kolektorjev ne rabiš. hi, hi, hi

[mushi]

Tjazy, Tjazy.... Lej jst nimam nč proti vegetariancem, presnojedcem.. etc.. etc.. Ampak ta oseba trdi da NIČ ne uživa. Kaj misliš ti o tem? Da je to možno? Moje mnenje je da ni. Je pa možno preživet z drugačnim prehranjevanjem, kot smo ga vajeni. Brez čokolade,kave, peciva , z raznimi semenkami, koreninicami, listi.. A se ne strinjava, mogoče?
Pa sej ni treba da se, mi je tud tko čist fajn, lahk pa debatirava o vsem.
mushi

[bigm]

Tale zadevščina me spominja na zgodbo o Ribničanu in njegovem oslu. Ribničan je pričel svojega osla hranit samo z oblanci. Ravno se je živinče privadilo na tovrstno prehrano, ko je poginilo.

Vsaka podobnost z gospo, ki ne je ničesar, je zgolj slučajna.

[mushi]

Meditirala še nisem nikoli. Premalo vem o tem, pravzaprav nič. Jst npr. po rekreaciji nisem lačna. Se prav fino počutim, pa ko migaš, na hrano ne misliš, tko ko če bi pred TV-jem dan zabušila. Sem pa žejna potem. Tko da s sončno energijo jst preživet ne morem. Mi je to čist logičn. Pa ne bi kej preveč eksperimentirala.
Hrana je tko ko seks Tjazy, če nam paše... S tem da brez seksa lahk živimo.. Voda pa ko zrak.. Ne moreš leta brez nje preživet, je nujno potrebna, sej kakšni bi pa bli brez tekočine, ko suhe hruške.. Pa z njo izpiramo strupe iz telesa..
mushi

[Marsa]

Ta vic je tudi meni vsec, Bigm - glih je navadil osla brez hrane, pa mu je crknil! :~)))))))))))))

[Masa]

Predobro kuham in pečem, da bi se lahko odpovedala hrani. Je pa razlika med tem ali ješ, da živiš ali živiš, da ješ. Hrana namreč v današnjem svetu predstavlja marsikomu še marsikaj drugega kot le osnovo za funkcioniranje telesa, kar pa tudi ni zdravo. Najbolje je poslušati lastno telo (in ne samo duha), saj si si potem na jasnem kaj in koliko ter kdaj potrebuješ.

Drugače pa se strinjam s Tejo in Andrejem. Pa da ne pozabim na Marso - ne zdi se mi smiselno ...


Masa

[StarGazer]

Živjo

kaj pa mislite o življenju na prani? Torej čisto brez hrane in več ali manj tudi brez vode. Kot naprimer to trdi avstralka Jasmuheen, namreč da od leta 1993 živi le od svetlobe.

StarGazer