Ja zakaj pa misliš, da sem ti ga nalimala noter? tok tok!!!
oba imava preveč gojenega. ti in jaz. samo da se jaz tega zavedam, kar pa ne spremeni dejstva, da tudi tvoj ni glih "shujšan", ko si pa tako in da si še upaš vrednotiti stvari o katerih se ne pozanimaš dovolj.
ni čudno, da te je tako pritegnil tisti smešek
Kaj se zdaj izgovarjaš name in na moj ego?! Od kje pa tebi védenje, da se jaz ne zavedam svojega ega?! Daj se malo pazi, kake debilne izjave daješ.
Če bi imela kaj inteligence, bi poskušala poštekat, kaj ti ves čas hočem povedati s kritiziranjem tega dokumentarca, a vse kar zmoreš, so obtožbe nazaj ne da bi vsaj malo hotela ali si upala slišati, kaj pravim.
Zakaj me je pritegnil nasmešek? Zato, ker je ta dokumentarec kot nalašč za krepitev ega in njegovih nenasitnih in večnih želja.
Hočem, želim, zahtevam. Trik pa je spoznati, da so prav želje glavni problem. Kajti tudi če so uresničene, kaj imaš od tega vsamem bistvu? A res uresničitev želje prinese notranjo srečo in zadovoljstvo? Pa ne pravim, da so želje slabe, kot jih označujejo in obsojajo v večini religij, ampak da konec koncev sploh niso tako pomembne, kot si mislimo, da so, in kot nam vsak dan sugerira potrošniška mentaliteta in reklame, ki direkt temeljijo na zahtevi po zadovoljevanju nikoli nasitnih želja.
Possible—but highly unlikely.