589 komentarjev na to temo

[mayita]

življenje kot samo življenje ni program......

[mgd]

Po njegovi milosti naj se mi najprej javi po fizično suptilnih znakih...lahko tudi pokliče na telefon

 

Ok, ga bom prosu zate.

[Nada7]

osamljen si, če si drugačen

[mgd]

osamljen si, če si drugačen

 

Osamljen si, če si na lažnem egu. 

[Silvija]

LOL, mal ste vrgli na hec z bogecom, saj prav, ker je cist prevec zalostna in resna tema drgac.

Nimam več lajkcev, tako da, lajkce vsem vam nazaj Res je, se rada občasno pošalim v takem ironičnem smislu, se pa zadržujem, ker sem takrat res na meji in lahko dosežem glih obratno. Naš mlajši sine je tudi tak, se resno gledava in govoriva  "krute" in v resnici oba veva, da je to hec. Prav uživava .

 

Mgd hvala

[Silvija]

verjamem. srecen sine, bo mel dobro popotnico, mislim tko, ne bo obcutljivcek kot kaksni razvajeni froci, ki jih niti pogledat ne smes, pa planejo v jok al te pa prezirljivo pogledajo al spet kaj tretjega. svasta. dobro, da ne bom izpadla kruta, bom raje zadrzala svoje mnenje glede na eno izkusnjo pred kratkim pred eno ljubljansko osnovno solo, kake igrice moci in ponizanja se to ze grejo pri devetih letih ... ceprav ne bi bla kruta, ker je res.

No, saj, je že čisto odrasel in živi pri punci. Ima pa to v sebi že in je malo komedijanta

[omar]

 res je kot pravis, vendar bi rekla, da sta se huje delovala natalna kvadrata Plutona in Saturna na Luno. k sreci je natalno tudi trigon Urana in Jupitra na Luno, ker ce pa tega ne bi bilo, bi pa znalo bit res hudo, ce bi se splo bla.

No...tega Satkota sm jst itak upošteval, ko sm ti tisto napisal. Plutkota pa bl pogojno. Zato, k je le že preveč orbisa za tko počasen planet, hkrati je pa itak njegov vpliv posreden ker je naravni vladar hiše kjer je Lunca, pa ker je Sonček, s katerim sta v aspektu, vladar Lunce, pa ker je Lunca vladar točno tiste hiše.........miš maš skratka z zelo multimedijskimi vplivi. 

 

Trigon Jupita z Lunco je pa tvoj adut, ja. On ti rešuje dobesedno vse problemčke tko tiste vezane na deveto, kot tiste vezane na dvanajsto hišo. In tu sta vladarja spet Sonček in Plutko. Tk da vidiš, zmeri prideva do njiju. In zato bo počasi prevladala pozitiva in bodo stare rane zaceljene.

[aboyanasanna]

pa midve sva res skoraj na istem, s to razliko, da sem jaz na sreco samska. ne zelim si delati oz. se vec loviti na osnovah v odnosu. raje ne govorim, kaj vse sem dozivljala v odnosih in se hudo zasvojena. k sreci sem s tem presekala, ne se cisto, ampak napredujem.  sprijaznila pa sem se z dejstvom, da enega kvalitetnega odnosa, po katerem tako hrepenim in imam ambicijo, ne bo, dokler se ne bom konkretno postimala, dokler ne bom tako hudo delala na sebi, da bom cisto druga - taksna, kot si zelim partnerja, da bi bil. pa se takrat vprasanje, kaj ima zivljenje zame pripravljeno. treba je bit pripravljen na vse, ampak zaenkrat se nisem sprijaznjena z mislijo, da se mi ta zelja mogoce ne uresnici. ne bom se se zdaj ubadala s tem razocaranjem, zalostjo, ki bo neizogibna, ce bom ostala sama ne glede na to, da se bom obrnila s svojo potrebo po sodelovanju, skrbi na drugacne vrste odnose. evo, pa smo pri glavnem vzroku moje osamljenosti. 

 

vceraj sem dojela, da vsa ta moja leta samosti, osamljenosti, izogibanja in osamljenosti v odnosih, potrebe po razglabljanju o vsem mogocem in nemogocem, vse to je pripeljalo do tega, da vec ne iscem zunanjih virov v dolocenih stvareh. izhajam iz sebe, kolikor se le da, pac trudim se bit zavestna vsak trenutek. in ne glede na to, kaksne odnose bom se imela, kako se bom spremenila, se vedno upam, da bodo ostali tisti trenutki, ko se bom enostavno odmaknila in uzivala v svoji druzbi! ni vazno, ce bo to en dan v tednu, mescu, en teden v letu. bomo videli. kaksne krize se bodo sigurno, kaj pa vem, kaj me se caka in bo potreben umik za prebavljanje itd. torej, ze samo dejstvo, da cel lajf zivim na tak nacin, kljub zapletanjem v odnose dokaj odmaknjeno in nikoli nisem dozivela pristne cloveske blizine, neizogibno pelje do tega, da take trenutke enostavno rabim, ker glih v takih trenutkih najvec in najbolje delam na sebi, ker takrat imam najvec jasnosti, takrat se najbolj zanasam nase. se lepse pa je, ko iz tega, kar delas na sebi, kar opazis, dozivis, lahko prineses v kaksen odnos - ampak to meni ni poznano. delati na sebi, na temeljih, skozi odnose, to je najbolj naporno in tega si vec ne zelim, ker s tem samo se nazadujes! vem, da je do neke mere neizogibno, itak, da je vsak odnos oz. njegov smisel rast, ampak nocem vec prelagati odgovornosti za to, kar je cisto moje, na druge in s tem kvariti nekaj lepega. seveda drugo je, kar se tice obeh strani in je treba resevati skupaj (in posamezno - sem prepricana, da je tako) ... ampak kaj pa vem ... v tem pa nisem spretna. sem se vedno izogibala. mogoce pa bi kar rajsi ostala samska.

 

------

 

v glavnem, Cigy, tebe sem ze nekaj casa rahlo spremljala skozi dnevnik in ustvarjalnico pa fotke in moram reci, da te prav lepo cutim. in sem vesela zate, da ti lepo gre naprej. in takih, kot si ti, je tako malo. ki so, kar so in ohranijo ter negujejo otrocka v sebi. go on, girl.

spremenila, ne se spremenit, bodi to kar si.

[aboyanasanna]

Hm ne vem če sem vse prebrala, ne vem zakaj bi se spreminjala, ne razumem.

[mako106]

en snopc rukni....da te malo zbrihta

[mgd]

Vzorce razmišljanja, odzivanja, to bi rada spremenila. V osnovi sem že vredu, samo moja glava in kar se podi po njej, pa je hudo hudo okvarjeno, popačeno. In stopicljamo na mestu, se plazimo, valjamo v blatu ... 

 

Sej lohk. Sam mal cajta ponavad traja. Ne obupat. Otrok ko se uči hodit tud velikrat še pade preden shodi. Če se trudmo znova in znova nam bo uspel.

[mgd]

Hvala. Vsakič, ko mi gre na bolje, ko pride do nekega napredovanja, si obljubim, nikoli več takih in takih misli in dejansko verjamem, da meni se pa kaj takega že več ne more zgoditi, ker zdaj imam novo moč ... Pa jih spet sprožijo neki dejavniki ... Kar lahko pomeni ali, da še nisem prišla do dna določenim problemom in bo treba še malo garati ali pa da nisem dovolj pozorno in z zaupanjem vztrajala pri novih afirmacijah in šla nazaj v stare, udobnejše. Bo že.

 

Ja, neki časa traja, da spoznaš.

[mako106]

čas daje lepo potuho....naši duhovni lenobi

[Iknee]

Hvala. Vsakič, ko mi gre na bolje, ko pride do nekega napredovanja, si obljubim, nikoli več takih in takih misli in dejansko verjamem, da meni se pa kaj takega že več ne more zgoditi, ker zdaj imam novo moč ... Pa jih spet sprožijo neki dejavniki ... Kar lahko pomeni ali, da še nisem prišla do dna določenim problemom in bo treba še malo garati ali pa da nisem dovolj pozorno in z zaupanjem vztrajala pri novih afirmacijah in šla nazaj v stare, udobnejše. Bo že.

 

Meni se je dogajalo isto, afirmacije niso kaj prida pomagale. Ko sem si v enem obdobju prizadevala spremeniti misli v glavi, sem imela občutek, da lovim trop nekakšnih opic po glavi, bolj ko jih skušam ukrotiti in zamenjati z drugimi, bolj "pravimi", bolj se vračajo one, slej ko prej so spet. Dokler nisem pogruntala, da  je miselni nivo energijsko prešibek, nekako preveč površinski. Morala sem globlje, v čustva, v doživetja, v duhovna spoznanja ... potem mi misli niso več nagajale, veliko veliko lažje jih zdaj spreminjam in se kar obdržijo    

[Brezo]

Če opica (monkey mind) preveč skače po glavi, se jo pač podkupi z bananami...ko opica papca banano ponavadi ne nori kaj preveč...

 

Samo afirmacije niso dovolj za kakšne temeljite spremembe. Bolj so kot nekakšen obliž za na rano...v kombinaciji z antibiotiki in kakšnimi drugimi zadevcami iz medicine pa lahko naredijo čuda...metaforično povedano...

 

Tehnično gledano so misli močnejše kot pa čustva...duhovni nivo oz. kavzalna raven (cause= vzrok) je pa v bistvu že raven duše...in tam ponavadi ležijo tapravi vzroki...In kako ozavestiti vzroke??? Najprej je treba priti v stik s svojo dušo...tralala... 

[Iknee]

Če opica (monkey mind) preveč skače po glavi, se jo pač podkupi z bananami...ko opica papca banano ponavadi ne nori kaj preveč...

 

Samo afirmacije niso dovolj za kakšne temeljite spremembe. Bolj so kot nekakšen obliž za na rano...v kombinaciji z antibiotiki in kakšnimi drugimi zadevcami iz medicine pa lahko naredijo čuda...metaforično povedano...

 

Tehnično gledano so misli močnejše kot pa čustva...duhovni nivo oz. kavzalna raven (cause= vzrok) je pa v bistvu že raven duše...in tam ponavadi ležijo tapravi vzroki...In kako ozavestiti vzroke??? Najprej je treba priti v stik s svojo dušo...tralala... 

 

To, da so misli močnejše, sem že slišala, ja, ampak po mojih izkušnjah (lastnih in po opazovanju drugih) se mi zelo zdi, da čustva močno vplivajo na misli, da ljudje v večini primerov odreagirajo iz čustev, ne iz razmišljanja, sploh če so čustva ranjena ali potlačena oz. neozaveščena in nesprejeta. Njihovo razmišljanje in vrednostni sistem je lahko čist v redu, ampak odreagirajo pa iz čustev in potem priznajo, da z mislimi enostavno niso bili kos čustveni situaciji, ki jim je čist preplavila misli. Podobno je z afirmacijami, ki so stvar mentala, pa nimajo neke zdravilne moči na čustveni svet, čustva je treba pozdraviti v čustvenem polju, misli nimajo nevemkakšne moči nad njimi, niti sposobnosti nadzora, vsaj trajnega in zanesljivega tudi v bolj kočljivih situacijah. Razen če se to o moči misli nanaša na moč delovanja, moč za spremembe in vpliv ... pa še to ne vem, se mi zdi, da ljudje pogosto s čustvi močneje vplivamo drug na drugega kot z mislimi. Pa sem pravzaprav precej mentalni tip človeka, reševanja težav in delovanja se lotevam bolj z razmislekom kot s čustvi, pa pogosto vidim, kako ljudje s čustvi pogosto dosežejo več, kot tisti z racionalnim pristopom.