14 x ocenjeno 4399 komentarjev na to temo

[xyz]

Ej, Koleraba, ne morem verjet' tem očem svojim, oh !
Pa si se res oblekla v žlico, hehe, super

[mayita]

Govorim o masah. Še danes stanje ni zavidljivo kaj šele takrat. Govorim seveda o tem, da ima človeštvo še vedno slabo razvito emocionalno inteligenco.

se strinjam s tem

[FixMinze]

Kar jaz želim povedati in to ponavljam kot stara kaseta., je da sveto pismo s tem, ko jezo razglasi za glavni greh enostavno oklesti človeštvo sposobnosti zdravega emocionalnega razmišljanja. Vzame mu možnost spoznanja pravilne uporabe jeze. Pravilna uporaba jeze pa je takšna, da bi se ljudje zelo malo jezili, če bi omenjeno funkcionalnost poznali. Tako pa se ti krščanski vzorci kateri so močni v zahodnjaški podzavesti vlečejo in vlečejo in vlečejo in ljudje se ukvarjajo s čisto banalnimi čustvi kot, da so napačna ali pa jih veselo potiskajo, zavirajo nekam stran, ko pa jih vprašaš kaj čutijo pa dobiš odgovore kot so; adrenalinsko čustvo itd... Nekaterim je že samo priznanje, da čutijo jezo nemogoče ali pa priznajo, da čutijo jezo šele takrat, ko so v resnici že na meji med jezo in besom. itd... Takšnih zablod je polno. Težak problem je, da se jeza avtomatsko povezuje z močnim emocionalnim izbruhom agresije.


In tako kot je SP postavilo moralne temelje normalne zahodnjaške družbe je na podoben način je postavilo temelje emocionalnih človeških zablod in blokad. Moderen človek se mora v kolikor želi narediti korak proti razsvetlitvi naučiti prepoznati in ločiti zrno od plevela. In veš čemu bi se rad izognil? neplodnemu obračanju besed. Ti mi samo povej kaj je v jezi grešnega razen nerazumevanja lastne jeze kar pa jasno izhaja iz nerazumevanja lastnih želja in njih možnosti uresničitve ? Sam to odgovori, ker moj cilj je realna opredelitev grešnosti zaradi jeze.

P.S: moram izdaviti, da je naravnost presunljivo kako spelješ pot iz mojega očitnega pisanja o jezi v pisanje o sovraštvu. V prejšnem postu sem pisal o razlikah med jezo in sovraštvom.

[FixMinze]

Ma dej mantis kva bluziš. Kdo jemlje osebno, če nebi bla ti bi bil pa kdo drug. In slučajno si ti tle najbolj pametna s temi svojimi svetopisemskimi spisi in pametovanji. Kar lahko rečem o raznih vernikih je le, da sem pri vseh po vrsti doživel razočaranja; mici je lažnivka, oportunistka, se skriva za bogom., potem je tu še emanuel, ki ga jeza preplavlja zraven pa s sveto resnico opleta., potem si tudi ti, ki si pač samo želiš lepšega pa se ne moreš skobacat iz svojih samoprezirajočih , samoosovraženih podob preteklosti misliš pa, da ti bo uspelo z izmikom stran od enega najbolj osnovnih čustev., potem je tle še kak moj prijatelj katerega glavni motiv je končno položit žensko, kjer ma težave zaradi preveč krščansko zategnjene posesivne mame., pa tam na you tubu je en strašno priljubljen, ki ga je na koncu nekdo prisilil javno brati opravičilo, ker je pač vsej svoji svetosti navkljub bil lažniv in hinavski itd... vsi zrete proti bogu ga branite in zagovarjate se stegujete po njegovi svetosti., pa sebe po jajcih ne morete popraskati ... Itak, da vam z veseljem j***m m***r dvoličneži ...


Samo bedaka ne moti, da je jeza greh in tudi samo bedaka ne moti, če ne razume zakaj se jezi. In ti še pol leta nazaj nebi tkole pisala o jezi, če se jaz tle nebi izživljal na forumu. Kaj ti misliš, da mam spomin zlate ribice in da sem neumen ?

[FixMinze]

Ampak pred 2000 leti ni blo znanja psihologije, da bi se to lahko znalo delat.

In zaka bi potem vztrajal pri 2000 let stari ideologiji ?

ji itak lahko sledim in prepoznavam, brez da bi zraven potrebovala na pamet ponavljat kot kura 'Jeza je greh, Jeza je greh., jeza je greh', al kako si ti to predstavljaš, kaj da bi me naj motilo.

Zakaj misliš, da jaz mislim, da tebe kaj moti ?
jaz sam pravim, da mene motijo na tvoj način razmišljajoči ljudje, ker se njihovo mnenje o drugih, drugje kot v projektivni podobi njih samih končat ne more.
preprosto že zato, ker je jeza greh
vedno in povsod bo del našega življenja ali v kreativni obliki ali pa destruktivni

[Alan_New]

dr. Iztok Simoniti: Ena civilizacija, dve kulturi

[FixMinze]

Hmm ne vem kaj bi reku. Najbolje, da kar po vrsti odgovarjam.
1.
- seveda izživljam se, metaforično. Vsi tu na forumu se izživljamo. Če se kdo nebi potem nebi bil na forumu. Forum je pač oblika izražanja, ki zaradi svoje oblike medija ne more biti resnična oblika izražanja pač pa kvečjemu lažna. Že RL odnosi so velikokrat lažni, da ne bomo govorili o forumskih
-pa ja seveda po svoje sem motena oseba. konec koncev živim v moderni družbi kjer so bolezni uma del običajnega. mimogrede se torej nalezem česa, malo opazujem, izživim, proučim, naredim kaj dobrega iz tega ali pa tudi ne in probam iti naprej.
- seveda motnje takšne ali drugačne niso neozdravljive v kolikor ne gre za čisto gensko zadevo kjer se dogajajo spremembe v tkivu na nivoju na katerem človek s svojim umom ne more vplivati. Seveda se poraja vprašanje ali je takšna bolezen posledica genov ali pa je stanje duha tukaj na prvem mestu. Skratka za vsakega človeka upanje ostaja.
- ne spomnim se, da bi direktno pisal o kakšnih projekcijah. vem, da sem ti pripisoval patologijo. no ja, ta je del nas vseh pri eni bolj pri drugih manj. na trenutke je pri tebi prav izstopala – hmm kaj še?., ja dokaj neposredno sem te postavil v razred emocionalno napačno dojemljivih ljudi za kar ti jeze ne zamerim ( patološko bi bilo, če bi si zej rekla, da nisi bla jezna ) aja pa mogoče sem enkrat že dolgo nazaj res rekel, da kaj mi serješ s projekcijami. ampak seveda se nisem zmotil. kaj je meni treba, da me za svoje težave kriviš al pa celo, da me predalčkaš, dame sprašuješ kam se želim dat ? konec koncev si jaz to predstavljam le kot, da sem si vzel tisto pravico, ki si si jo ti na prvem mestu. ne iz maščevalnosti. pa ti ne povem zakaj, ker vem, da si ravno dovolj labilna, da bi mi nasproti obračala. ampak kdo še želi labilne ljudi v takšnih ni napredka vsaj revolucionarnega ne he he.
-no zej pa še o moji projekciji. ne veš jaz ne verjamem, da si ti kaj o jezi zaradi mene pisala. verjamem pa, da si jo ugledala v drugačni luči zaradi mene. pa, da razmišljam o tebi, ko pišem. ja seveda. a ti ne o meni. to bi bilo čudno. ker bistvo debate ni bistvo pogovora predmeta konteksta ampak je bistvo komunikacija s tistim delom osebe na drugi strani, ki zajema predmet konteksta. pa še tisti del predmeta konteksta na drugi strani s katerim se pogovarjam je le predstava, ki se izvrši skozi moj svet v končni točki. če bi se tukaj na tem mestu rad kdo našel , da temu ni tako potem naj si na mestu izbriše spomin, da bomo ostali lahko opazovali kaj je ostalo od njegove odzivnost. tolko o osebnih projekcijah. vedno so del nas. četudi bi nam sam bog sporočal resnico bi jo v svojem umu sigurno spremenili.

2. Hu točka ena je mimo juhej točki dve nasproti
- hmm o lažeh. nihanj med bogom in gnojnico nihče ne mara še najmanj pa tisti, ki jih na račun boga drugi z gnojnico špricajo. a jebat ga, kdo pa je popolen. ampak mantis ! jebote ti si o sebi tukaj pisala kot, da si kup dreka v enem stavku v drugem pa svetopisemske citate lepila. In kot jaz pravim. sem kar drugi pravijo, da sem dokler sam ne spoznam kaj zares sem.
-kaj v zvezi z mano. nič te ne štekam. jaz samo pravim, če nebi ti pisala bi pa jaz komu drugemu realnost pretresal. mici je na primer lep primer o kakšne debate so to bile. kaj ti tle ni jasno, da te nisem posebej posvečeno izbral ampak si preprosto padla na pot in se praktično ponujala, da te ogovorim. In seveda sem to tudi naredil.

3. Hu točka dve je mimo. vidim, da se sodba bliža.
- lol! kakšna absurdna trditev. jaz samo ne prenesem emocionalno nepismenih ljudi, ki to svojo nepismenost potem še naokoli raztresajo s svetlečo tablo na kateri piše SVETO ! sicer pa to, da bi se imel za boljšega in pametnejšega bi bilo stanje napuha tako, da se nimam za takega. edino kar opažam je, da bi se marsikdo s tem kar imam počutil boljšega ampak bi se prec razpočil. no na srečo je dovolj tudi takšnih, ki jih niti približno ne ganem - tako, da vidiš nimam potrebe po tem, da bi se počutil boljšega ker bi v vsakem primeru tako naredil bedaka iz sebe.
-huuuu dokaz o mojem dobrem. huuuuuu in to pred vsemi.... sliši se kot slabo krščansko razločevanje. že kar krščansko patološko tole deluje. pomisli no mantis kaj trobezljaš in iz kje to prihaja ?
- hmm moje prepoznavanje je nič več kot aktivno drkanje in utrjevanje ter opazovanje naučenega. preizkušanje teoretičnega v praksi. če tebi tukaj stokrat rečem goni se u kurac, shujšaj, pojej tablete in tebe to prizadane, potem poštimaj v svojem podstrešju - sem namreč samo neznana oseba iz foruma. nihče. Ti pa tudi nisi nekdo, ki tukaj prosi za pomoč.
- ja res je kdo sem potem jaz ? sem kuvrtat, mogoče sem orly, mogoče sem fix minze, kaj pa sonkvot, ali pa zimzangruj hmm kateri od teh nickov so resnični kateri pa izmišljeni. čaki, čaki zej moram premislt česa mi že ni uspelo presečt?., aja sej res tvojih predstav o kuvrtatu ., mislim, da mi jih ni treba ...
- ok zanimivo, če nebi imel teh lastnosti bi se poglobila vame. poglabljaj se vase kaj ti bom jaz. ravno to je največja napaka ljudi, da se poglabljajo v druge namesto, da bi se vase. kaj misliš, da boš v drugih našla kar imaš v sebi. drugi so samo za refleksijo, primerjavo, lažjo oceno. nic se ni treba nikomur poglabljat v druge ali njih ideje. ideje se prebere potem pa drugega pustiš na miru in se poglobiš vase.
- prepoznavanje - ozaveščanje - sledilo naj bi pa forumsko delo. think about it !
- obsojanje in ne sprejemanje drugačnih. mantis kaj pa, če moj zgornji izliv sploh ni bil resničen. kaj, če je bil samo interpretacija možne realnosti. kaj, če jaz nekaj takšnega v realnosti nebi nikoli izrekel, ker si ne upam, ker se bojim resničnih posledic, ki jih tu na forumu ni ? kaj potem. se mi boš opravičila ali me na novo proglasila za revo ali si boš mislila kaj vse sem izrekel o tebi ? hitro po nasvet v SP

4.
-ok z lahkoto razumem, da pomaga do lažjega življenja. vendar v kolikor se človek lahko oprime naukov iz biblije se lahko tudi novih vzorcev obnašanja. ne razumeš, da ni razlike. ljubezen, samospoštovanje, radost so tudi izven biblije cenjene vrednote s tem, da ti biblija poleg vsega ponuja tudi par zablod v človeškem emocionalnem dojemanju. in moraš tud razumet, da je men prav vseeno, če ti sprejmeš ali zavržeš moje sporočilo kar pa ne pomeni, da svojega mnenja ne bom napisal. spreminja se človek lahko le sam., in dejstvo je, da te nobena duhovnost ne bo osvobodila lastnega nerazumevanja sploh pa ne, če ga po določeni fazi uspeha začne podkrepljevati. Tudi zato takšnemu sporočilu rečemo dogme.

5.
- in pa še tole; potem mi ni jasno kako lahko jezo sprejmeš za glavni greh ? in jo tudi pridigaš tako.

[FixMinze]

Kva čem rečt, sploh se mi ne da brat

Ej mantis zakva se ti sploh z mano ukvarjaš. Če pomisliš a ni fino, da maš v življenju eno osebo, ki ni resnična in lahko nanjo vse okoliščine usmeriš
Ziher ti prav pride


jaz sem enkrat gledu v nebo in sem rekel; o bog, če se zaprem v črno lupino sem potem kot stvarnik lahko razbijam v večnost

[FixMinze]

Kako veš, da sem resničen in zakaj bi mi bilo pomembno kar sem razlagal?., mi je bilo in mi ni več in mi spet bo ampak ne danes. vse je samo stvar prebranega balasta in trenutne mentalitete. danes ok jutri nič več. česa se držimo ? tistega za kar verjamemo, da je resnično. in kaj je bilo resnično pred rojstvom in kaj za njim, kaj vmes in kaj potem. nič. in kako sem potem resničen. kako si na primer ti resnična. Tukaj si takšna v službi drugačna ., jah seveda saj to je normalno prilagodiš se družbenemu toku si socialen in normalen., nebi radi preveč izstopali in se na ta račun trpinčili, čemu le ? zakaj le ? , da bi kaj spremenili - kaj le ? in koga., razen sebe. čemu se potem sploh usmerjat navzven. heh. zaradi primerjave, projekcije, da se lažje vidimo. Smo normalni ali ne, preveč izstopamo ali premalo., samo toliko, da ne zgubimo stik z realnim. Kot v tistem filmu Intervju z vampirjem, ko tisti stari vampir išče enega mlajšega, ker so vsi okoli njega že otopeli izgubljeni v večnem svetu brezčasnega gibanja izgubljeni v stiku z realnim aktivnim svetom in išče enega mladega novega z novim svetom spoznanega. Ga išče ker je ob njem spet živ, ker bo le tako lahko ujel korak, ki ga je izgubil., pa ga na koncu vseeno ta mlajši vampir zavrne, ker spozna, da ga ne rabi. ga ne potrebuje. tako ko nihče od nas resnično ne potrebuje nikogar drugega. vse kar potrebuje je kontakt s samim sabo kar seveda ne pomeni kontakt z balastom; duhovno, sveto, božansko, nadnaravno, višje. Kdo je bog. Boga ni. So samo ljudje, ki segajo po bogu, ki imajo božja pravila. Vendar med njimi boga ni. So le predstave o bogu. Projekcija, refleksija samega sebe ven iz sebe proti Bogu. Vseeno človek ne rabi boga in bog ne njega., sta samo v stalnem prekinjajočem odnosu, projekciji, refleksiji s samim sabo in to je edini čiti prost odnos, ki ga lahko dva imata. In kaj pri vsem tem je sploh resnično. Nič. Vse za kar se borim je lažno., da ne ? rojen na drugem kraju, drug človek. isti geni, isti obraz., vse isto. Hah vse razen vsebine. Mi smo prazne posodice, ki dirkamo skozi svet in iščemo vsebino za katero bomo verjeli in čutili, da je edina pravilna za nas in v naslednjem trenutku z njo poizkusili posiliti vse mimoidoče ob tem pa spoznali, da je vse kar imamo za drugega lažno, pa naj bi potemtakem bilo resnično za nas ? hmm., vse kar nam na koncu ostane so točke skupnega interesa.

kul komadič


I used to rule the world
Seas would rise when I gave the word
Now in the morning I sweep alone
Sweep the streets I used to own
I used to roll the dice
Feel the fear in my enemy's eyes
Listen as the crowd would sing:
"Now the old king is dead! Long live the king!"
One minute I held the key
Next the walls were closed on me
And I discovered that my castles stand
Upon pillars of salt, pillars of sand

I hear Jerusalem bells are ringing
Roman Cavalry choirs are singing
Be my mirror my sword and shield
My missionaries in a foreign field
For some reason I can't explain
Once you know there was never, never an honest word
That was when I ruled the world
(Ohhh)

It was the wicked and wild wind
Blew down the doors to let me in.
Shattered windows and the sound of drums
People couldn't believe what I'd become
Revolutionaries Wait
For my head on a silver plate
Just a puppet on a lonely string
Oh who would ever want to be king?

I hear Jerusalem bells are ringing
Roman Cavalry choirs are singing
Be my mirror my sword and shield
My missionaries in a foreign field
For some reason I can not explain
I know Saint Peter will call my name
Never an honest word
But that was when I ruled the world
(Ohhhhh Ohhh Ohhh)

Hear Jerusalem bells are ringings
Roman Cavalry choirs are singing
Be my mirror my sword and shield
My missionaries in a foreign field
For some reason I can not explain
I know Saint Peter will call my name
Never an honest word
But that was when I ruled the world
(Oooooh Oooooh Oooooh)

[mici59]

lep pozdrav

[FixMinze]

lep pozdrav

hmm, ja lep pozdrav. to jaz napišem v mailih na koncu ampak kdo pravi, da je vsebina za pozdrav sploh potrebna ...
lep pozdrav tudi tebi

[FixMinze]

Kuvrtat, jaz razmišljam čisto enako o življenju kot ti v prve dobre pol tega posta : vemo da smo resnični zato, ker čutimo to in ono itd....
Ne vemo pa, ali je to, da se karkoli čuti, (ali telesno bolečino, radost itd) dokaz za karkoli - sploh pa ne dokaz za resničnost. Po mojem mnenju je sploh na tem svetu edina resnica minljivost dobrega in hudega.

Sicer pa v nasprotju s teboj verjamem v boga, ki je ljubezen in ki je večen.
V nasprotju s teboj verjamem tudi to, da je edini nesmrtni del mene košček te ljubezni v meni. In tukaj ti je tud odgovor, kakšna sem jaz kot resnična - takšna. In kot ta košček ljubezni edino večna.
Doživela sem pač to, spoznanje o sebi in govorim bolj iz notranjega čutenja.
Seveda boš rekel, da je to subjektivno dojemanje. Ti kar. Zame pa je resnica. Mislim tudi, da smo vsi taki - enaki v tem - da torej to velja za vse, le da tonemo v vsem drugem in da tega ne vemo.
na tem svetu pa , raje vsak trenutek bolje bit pozitiven, uživat trenutke, ki pa so ok..

Ammmmhmmmmm
biti ali ne biti to je sedaj vprašanje ? smrdim in prdim, torej sem

No kdo pa pravi, da jaz ne verjamem v Boga, zgolj ne verjamem v Boga. Hmm čaki. Kdo pravi, da ne verjamem v Boga, če jaz ne vejamem v Boga. Ok bluzim. Ka čem rečt je, da ne verjamem v besedo Bog. Kaj, če bi bil z marsa. Ali kaj če bi bil Marsa ojoj tole bodo batine.

Osebno doživetje praviš., ja tud jaz mam osebno doživetje duhovne narave, no osebna doživetja v množini bolj ali manj spontana. tole spominja na primerjanje. kar želim povedat je, da je stegovanje proti bogu že odmikanje stran od njega je neprepoznavanje lastne narave obstoja, je zanikanje trenutne ujetosti, je neskladnost z življensko vlogo, je nerazumevanje, je strah in trpljenje. seganje po bogu je strah in trpljenje. logično ne ? samo biti tukaj, se iskati samega sebe, se odkrivati plast za plastjo v sebi prepoznavati svet ... to je bog, takrat sam pride brez klicev, brez želja v prostem neujetem spoznanju o mirni naravi bivanja, ki se skriva za vsem, brez besed.

itak pa pravim, da je vse subjektivno dojemanje. ampak kdo sem jaz, da bi sodil tvoje subjektivno dojemanje boga ? nihče.

[mayita]

Ammmmhmmmmm
biti ali ne biti to je sedaj vprašanje ? smrdim in prdim, torej sem

No kdo pa pravi, da jaz ne verjamem v Boga, zgolj ne verjamem v Boga. Hmm čaki. Kdo pravi, da ne verjamem v Boga, če jaz ne vejamem v Boga. Ok bluzim. Ka čem rečt je, da ne verjamem v besedo Bog. Kaj, če bi bil z marsa. Ali kaj če bi bil Marsa ojoj tole bodo batine.

Osebno doživetje praviš., ja tud jaz mam osebno doživetje duhovne narave, no osebna doživetja v množini bolj ali manj spontana. tole spominja na primerjanje. kar želim povedat je, da je stegovanje proti bogu že odmikanje stran od njega je neprepoznavanje lastne narave obstoja, je zanikanje trenutne ujetosti, je neskladnost z življensko vlogo, je nerazumevanje, je strah in trpljenje. seganje po bogu je strah in trpljenje. logično ne ? samo biti tukaj, se iskati samega sebe, se odkrivati plast za plastjo v sebi prepoznavati svet ... to je bog, takrat sam pride brez klicev, brez želja v prostem neujetem spoznanju o mirni naravi bivanja, ki se skriva za vsem, brez besed.

itak pa pravim, da je vse subjektivno dojemanje. ampak kdo sem jaz, da bi sodil tvoje subjektivno dojemanje boga ? nihče.

jaz opažam da veliko ljudi rata vernikov ko jih nekateri prepričajo da so delali slaba dejanja in potem mislijo da če bodo postali verni jim bo vse oproščeno. zakaj glih verniki najboj padajo na narkomane, pijance in ljudje v stiskah?

[FixMinze]

jaz opažam da veliko ljudi rata vernikov ko jih nekateri prepričajo da so delali slaba dejanja in potem mislijo da če bodo postali verni jim bo vse oproščeno. zakaj glih verniki najboj padajo na narkomane, pijance in ljudje v stiskah?

ja res je, resnica pa je itak transparentna. vsak nekje v sebi čuti in upa ali se sprašuje - kaj pa, če po smrti ... ? je večni strah., kaj, če se s smrtjo ne konča., kaj, če ostaneš v nekem vmesnem svetu itd. še tako trdnega ateista začnejo z leti ta vprašanja begati. misel človeka pač spreleti. fino je, da se ljudje spremenijo, si oprostijo, probajo boljši postat, slediti visjim zgledom itd... ni pa prav, da se ujamejo v krog verske krivde. gre samo za slabo emocionalno dojemanje samega sebe

[FixMinze]

ampak ne goorim o stegovanju po bogu, ampak sem tu pisala te zakone od boga (in jaz verjamem, da so res od boga - božje zapovedi in ostalo) , zaradi tega omenjenega notrnajega doživetja in to pa je, da je na tem svetu že vse nekoč bilo, da je vse ponovno in da bo še dalje.... in da gre za podobno , enako, doživljanje tega in onega... in da z našo osebno vpletenostjo pravzaprav ničesar ne rešujemo.. da sam trošimo ogromno energije ... da se vse itak ponavlja.. vsi naši boji za dobro, zase, za druge....

Ko pa pogledaš od zelo daleč ali ko pa izstopiš iz vsega skup, začutiš vse skup kot krog, pa se ti zazdi, da smisla NI... in to grozno boli.. kot da nič ni resnično in kot da je vse iluzija in da nimaš nobene varnosti nikjer, niti trdnosti in da je vse nesmisel....

toda nato pa, če iščeš pot iz bolečine, počasi globoko spoznanje od znotraj preko raznih bolečih izkušenj v življenju, da smisel JE in da JE resnica ena in ista.
Ta resnica pa je, da je nekaj več od nas, nekaj kar presega vse tukaj doslej spoznano in to pa je, da je najbolj pomembno biti dober ves čas, ne glede na okoliščine - se pravi spoštovati zakone , zapovedi itd in biti notranje naravnan na nevezanost, da je edino ljubezen resnična in to, kar od nas ostane nekje nekoč, ampak ne tukaj, to ni ravno svet sreče, ampak pogosto težke preizkušnje.
In zato se čutim močno na nek način, čeprav je najvelja moč po moje , edina upravičena, v razumevanju, sprejemanju, pomoči drugemu in sebi, a nikoli v spreminjanju drugih in nikoli v vplivanju na druge....


Itak ja, vse je subjektivno, hvala da ne sodiš. Sicer pa, ne vemo prav zares. Nečemu pač sledimo. Hvaljeni tisit, ki tem zgledom sledijo vse življenje in to brez, da bi to morlai obelodanjati ali se pridušati ali pred drugimi dajati kvarni vtis postaljanja samega sebe kot neke (v resnici butaste) elite, ki kao vse ve itd...
Mi je celo žal, da sem sploh tolko časa namenjala tej temi in celo dopovedovala. Bi kar zginila.
..

hmm božja pravila. različna pravila za različne družbe - katero je potem božje pravilo ? no ja sej služijo svojemu namenu pa več kot stopnička bit ne morejo, so usmeritev kot vse ostale stvari okoli tebe. pravila so sicer kul ampak je treba spoznat njihov namen in čemu služijo., to dojetje je sigurno bolj pomembno od upoštevanja pravil samih, samo z upoštevanjem zgolj hodiš po poti brez razumevanja, vedenja. pa bit ujet v en skupek pravil temu lahko rečemo slepota, širina duha s tem sigurno ni rojena. kaj se ponavlja in kaj se ne in kaj se je zgodilo in kaj ne je lahko čisto vsakodnevna narava. gibanje misli, dogodkov- ponavljanje krožnih gibov mlade nove osebe že sedaj ene pred njim rojene starejše osebe itd... vse kroži in vse je. ponavljajoči cikli. ne rabiš izkušnje zato, rabiš zgolj vpogled v svet. samo poglej vesolje - en krožen sistem zraven drugega vse se v krogu giblje v neskončno neprepoznano prisotnost vesolja. in spoznanje, da je vse večje od nas sploh ni nenavadno in čudno , sploh ni spoznanje ampak bolj priznanje, dojetje lastne nepomembnosti napram vesoljni obstoječi širni. pljunek v morje neskončnega. priznanje. no pa sej tud sem že pisal o tem kako podobe dojenčkove preteklosti krojijo božanski um prihodnosti. iluzija ti rečem. bog je nekaj drugega kot si mi predstavljamo in dojemamo. je prek tega.

Sicer pa zakaj ti bi bilo žal, čemu le. prej si trošila nepotrebno energijo v tej temi, sedaj jo pa zato, ker ti je žal. je kje smisel v tem ? smisel je v tem, da v nesmislu smisel najdeš in to se skoraj vedno da, če vodi k spoznanju neznanega. inferiornost - samoprezir je v svetu psihologije označena za nesmiselno, ker ne vsebuje želje ali cilja, ki vodi ven iz nje., se pa ljudje navadno precej smešno proti temu branimo ...

[janko]

sami stokilometrski posti
a ste že kej pogruntal?

[zerkalo]

sami stokilometrski posti
a ste že kej pogruntal?

Kokr da te to zanima. Rajš odkrit povej da nimaš kaj za povedat
vseen bi se pa rad oglašal.....

[unis]

hmm božja pravila. različna pravila za različne družbe - katero je potem božje pravilo ? no ja sej služijo svojemu namenu pa več kot stopnička bit ne morejo, so usmeritev kot vse ostale stvari okoli tebe. pravila so sicer kul ampak je treba spoznat njihov namen in čemu služijo., to dojetje je sigurno bolj pomembno od upoštevanja pravil samih, samo z upoštevanjem zgolj hodiš po poti brez razumevanja, vedenja. pa bit ujet v en skupek pravil temu lahko rečemo slepota, širina duha s tem sigurno ni rojena. kaj se ponavlja in kaj se ne in kaj se je zgodilo in kaj ne je lahko čisto vsakodnevna narava. gibanje misli, dogodkov- ponavljanje krožnih gibov mlade nove osebe že sedaj ene pred njim rojene starejše osebe itd... vse kroži in vse je. ponavljajoči cikli. ne rabiš izkušnje zato, rabiš zgolj vpogled v svet. samo poglej vesolje - en krožen sistem zraven drugega vse se v krogu giblje v neskončno neprepoznano prisotnost vesolja. in spoznanje, da je vse večje od nas sploh ni nenavadno in čudno , sploh ni spoznanje ampak bolj priznanje, dojetje lastne nepomembnosti napram vesoljni obstoječi širni. pljunek v morje neskončnega. priznanje. no pa sej tud sem že pisal o tem kako podobe dojenčkove preteklosti krojijo božanski um prihodnosti. iluzija ti rečem. bog je nekaj drugega kot si mi predstavljamo in dojemamo. je prek tega.

Prvo kot prvo, po mojem mnenju, ne more bit nobeno pravilo božje pravilo, saj ga posreduje človeški glas.
In ker je ta glas v mladosti drkal, se ga napijal in obče splošno preživljal prosti čas v slabi družbi, je njegov komentar nekredibilen.Iskanje namen in smisel pravil je nesmiselen, saj že sam osnutek ideje pravila da vedeti, da gre za omejitev in določitev nekakšnih pravil igre, ki ji rečemo življenje.Širina duha je neobstoječa, saj duh ni opredeljen.In če se že naše razumevanje radialno širi v vse smeri, potem moramo govoriti od krogličnega/sferičnega 3D razumevanja in ne omejenega v le eno smer-širine.
Vse kroži in vse je.Če smo malo bolj natančni in premislimo, da mora imeti naše življenje nekakšen smisel oz., da je ta smisel ujet v razmišljanje, da smo na poti učenja, spoznanja, širjenja, potem je ta pot nekakšno stopničasto napredovanje, ki nima nobene veze z lovljenjem repa okoli riti.
Če pa je res, da vse kroži in vse je, in je celotno življenje/vesolje podobno novoletni lučki, ki utripa sama po sebi, potem jebeš tak svetilnik, ki je tam le zato, da popestri nočno življenje izgubljenih popotnikov, ki vedo kje so.

[mayita]

ja res je, resnica pa je itak transparentna. vsak nekje v sebi čuti in upa ali se sprašuje - kaj pa, če po smrti ... ? je večni strah., kaj, če se s smrtjo ne konča., kaj, če ostaneš v nekem vmesnem svetu itd. še tako trdnega ateista začnejo z leti ta vprašanja begati. misel človeka pač spreleti. fino je, da se ljudje spremenijo, si oprostijo, probajo boljši postat, slediti visjim zgledom itd... ni pa prav, da se ujamejo v krog verske krivde. gre samo za slabo emocionalno dojemanje samega sebe

današnje življenje ne daje časa da se posvetiš samemu sebi zato je vedno več slabega dojemanje sebe in tle vidim se ljudje zatečejo k veri,ker rabijo nekoga da kokr pazi na njih,ko brezglavo letijo po zemeljski oblji.
ateisti so druga skrajnost. V življenju je pač treba delati stvari da jih kasneje ne obžaluješ in to pomeni biti sto% iskren do sebe.Dati vso energijo v svoje bitje, da postaneš neodvisen od drugih, družbe in vsega.da nisi ujet v nobeno od modernih zank, ki vsakodnevno prežijo na nas. sebe moraš ispopolniti in ko ispopolnuješ sebe dobivaš tudi samozavest in iz dneva v dan postajaš močnejši, toliko močnejši da lahko pomagaš tisočim ljudem ne samo enemu. in naenkrat vidiš s kolkimi neumnostmi se ljudje obremenjujejo, samo zato ker so odvisnih od drugihin nimajo samozaupanja vase.. tudi če veruješ v boga se je treba zavedati da v sedanjosti misliš da ti bog oprosti za tvoje napake ker redno hodiš v cerkevin moliš vsak večer in vsako jutro, ampak videla sem mnogo vernikov ki na svoji smrtni postelji niso mogli oprostiti samemu sebi. povej mi kako je ta duša potlej odšla v drugi svet. žalostna in taka duša se bo sigurno vrnila nazaj na ta svet in ponovila zgodbo iz prejšnega življenja.ti se na ta svet vračaš dokler ne izpopolniš sebe. kako boš to stroril če veruješ v boga ali jezusa kot nekateri ljudje verujejo. na nek način ti prekriža da bi ispopolnil sebe ker imaš neke posrednike vmes.če veruješ v bog ali jezusa ti samo posebi daje občutek manjevrednosti in krivde.jaz pravi pozabi na vse in se prepusti sebi boš videl kakšno moč imaš.

[FixMinze]

Prvo kot prvo, po mojem mnenju, ne more bit nobeno pravilo božje pravilo, saj ga posreduje človeški glas.
In ker je ta glas v mladosti drkal, se ga napijal in obče splošno preživljal prosti čas v slabi družbi, je njegov komentar nekredibilen.Iskanje namen in smisel pravil je nesmiselen, saj že sam osnutek ideje pravila da vedeti, da gre za omejitev in določitev nekakšnih pravil igre, ki ji rečemo življenje.Širina duha je neobstoječa, saj duh ni opredeljen.In če se že naše razumevanje radialno širi v vse smeri, potem moramo govoriti od krogličnega/sferičnega 3D razumevanja in ne omejenega v le eno smer-širine.
Vse kroži in vse je.Če smo malo bolj natančni in premislimo, da mora imeti naše življenje nekakšen smisel oz., da je ta smisel ujet v razmišljanje, da smo na poti učenja, spoznanja, širjenja, potem je ta pot nekakšno stopničasto napredovanje, ki nima nobene veze z lovljenjem repa okoli riti.
Če pa je res, da vse kroži in vse je, in je celotno življenje/vesolje podobno novoletni lučki, ki utripa sama po sebi, potem jebeš tak svetilnik, ki je tam le zato, da popestri nočno življenje izgubljenih popotnikov, ki vedo kje so.

Ja seveda, na to sem se tudi nanašal., na božje - človeško pravilo. sicer pa iskanje namena pravil in njih smisla ni nesmiselno, vodi namreč k razumevanju pravil, k njihovi upravičenosti ali neupravičenosti. Dobra pravila, takšna, ki so dobra za nas obdržimo, speglamo, spoliramo, zaobjamemo, upoštevamo, spoštujemo., tista druga napačna, nesmiselna, včasih že prav čudna in bizarna ( kot to, da je jeza greh ) je potrebno ponovno definirati, preobraziti in v najslabšem primeru, če se izkažejo za popolnoma neumesna zavreči. Seveda se na tem mestu strinjam s komerkoli, ki pravi, da vsa pravila niso za vse ljudi., da pravilo samo ne more zaobljeti tolikšne pravilnosti, da bi ustrezalo vsem in povsod. Lahko pa se poizkusimo temu približati., lep primer so cestna pravila; imamo samoforje, prednostne znake, stop znake, hitrostne omejitve, spremenljive hiutrostne omejtive kot so prisle v navado na avtocestah itd...skratka cel kup enih cestnih pravil kjer brez nekaterih promet enostavno nebi mogel normalno potekati., že sedaj se cestna kultura kaže bolj na psu, ne želim niti obstajat v cestnem svetu brez parih osnovnih pravil cestnega obnašanja. In še širše lahko pogledamo, da je svet narejen in krojen iz pravil, nenapisanih od človeštva., naprimer pravilo, da te bo bolela glava v kolikor boš znjo želel skozi zid ( mislim čist dobesedno ). Največji problem pri pravilih je se mi zdi v tem kakšen pomen dodamo besedi pravilo in pa kakšne pomene dodamo pravilom samih. je lahko razlika med smiselnim in absurdnim svetom

Podobnih misli sem, ko pride do izraznosti širine duha., sicer pa je tudi tole naše 3d sferično dojemanje le ena od oblik možnega dojemanja, verjetno podbno ramzišljajo v 2d svetu. kroženja pa nebi nujno jemal kot zgolj enolično lovljenje lastnega repa pač pa bolj kot ponavljajoče krožno dogajanje, gibanje iz točke a proti točki b na različnih nivoji, stopnjah,okoljih, dogajanjih ., pa vseeno na koncu obvelja pravilo, da ima vsak začetek tudi svoj konec ( izgleda kot, da se le 0 temu izogne ) in potemtakem je smiselnost življenja tudi v tej raznolikosti, ki se poraja pa četudi se poraja v krožnih oblikah iz vidika hirearhične ureditve stopničasto, konec koncev to hirearhija je., danes krožim tu spodaj jutri bom tam zgoraj. vsi drugačni vsi enakopravni

[FixMinze]

današnje življenje ne daje časa da se posvetiš samemu sebi zato je vedno več slabega dojemanje sebe in tle vidim se ljudje zatečejo k veri,ker rabijo nekoga da kokr pazi na njih,ko brezglavo letijo po zemeljski oblji.
ateisti so druga skrajnost. V življenju je pač treba delati stvari da jih kasneje ne obžaluješ in to pomeni biti sto% iskren do sebe.Dati vso energijo v svoje bitje, da postaneš neodvisen od drugih, družbe in vsega.da nisi ujet v nobeno od modernih zank, ki vsakodnevno prežijo na nas. sebe moraš ispopolniti in ko ispopolnuješ sebe dobivaš tudi samozavest in iz dneva v dan postajaš močnejši, toliko močnejši da lahko pomagaš tisočim ljudem ne samo enemu. in naenkrat vidiš s kolkimi neumnostmi se ljudje obremenjujejo, samo zato ker so odvisnih od drugihin nimajo samozaupanja vase.. tudi če veruješ v boga se je treba zavedati da v sedanjosti misliš da ti bog oprosti za tvoje napake ker redno hodiš v cerkevin moliš vsak večer in vsako jutro, ampak videla sem mnogo vernikov ki na svoji smrtni postelji niso mogli oprostiti samemu sebi. povej mi kako je ta duša potlej odšla v drugi svet. žalostna in taka duša se bo sigurno vrnila nazaj na ta svet in ponovila zgodbo iz prejšnega življenja.ti se na ta svet vračaš dokler ne izpopolniš sebe. kako boš to stroril če veruješ v boga ali jezusa kot nekateri ljudje verujejo. na nek način ti prekriža da bi ispopolnil sebe ker imaš neke posrednike vmes.če veruješ v bog ali jezusa ti samo posebi daje občutek manjevrednosti in krivde.jaz pravi pozabi na vse in se prepusti sebi boš videl kakšno moč imaš.

jaz osebno menim, da tudi tole življenje daje dovolj časa za ukvarjanje s seboj. ljudje smo pač leni in dajemo prednost stvarem, ki nas ne izpopolnjujejo samo zato, ker so pač lažje, bolj uživantske., pri tem pa se pogosto celo zavedamo, da bi bilo dobro za nas, če bi se takrat ukvarjali s čim drugim. absurdno. sam verjamem, da se ljudje k verovanju zatekajo v stiski, ko ne prepoznajo več drugih poti. in spet se zanimivo v tem odseva zgornja ideja lenobe in želje po čim hitrejši odrešitvi s čim manj truda., seveda se s tem odpovejo odkrivanju lastnih potencialov. verovanje in vera bi mogla biti povezana z notranjim in zunanjim prepoznavanjem. še najbližje temu je bil od meni znanih kabalist, četudi je za mnoge deloval prveč zategnjeno., navkljub temu je na znanstven in raziskovalen način združil razum in verovanje.

sicer pa 100% iskren do sebe ne moreš bit. kako le, če se 100% ne poznaš ? ne moreš tud bit neodvisen od drugih in družbe. nemogoče, ker si del nje. in vedno bo tam nekdo, ki ga boš prosil za uslugo, mnenje, pomoč ter obratno in kul je bit ujet v lastno zanko, prav fino je. spoznaš, da ne moreš pomagat nikomur. prav nikomur. vsak lahko pomaga le sebi. največ kar lahko narediš je, da sam izpolnjeno živiš in to je hkrati tudi največja pomoč, ki jo svet lahko doživi. seveda s tem ne mislim, da se zapreš v lasten svet.

[janko]

Kokr da te to zanima. Rajš odkrit povej da nimaš kaj za povedat
vseen bi se pa rad oglašal.....

kwa pa čem gowort, k pa itak use weš

[mayita]

jaz osebno menim, da tudi tole življenje daje dovolj časa za ukvarjanje s seboj. ljudje smo pač leni in dajemo prednost stvarem, ki nas ne izpopolnjujejo samo zato, ker so pač lažje, bolj uživantske., pri tem pa se pogosto celo zavedamo, da bi bilo dobro za nas, če bi se takrat ukvarjali s čim drugim. absurdno. sam verjamem, da se ljudje k verovanju zatekajo v stiski, ko ne prepoznajo več drugih poti. in spet se zanimivo v tem odseva zgornja ideja lenobe in želje po čim hitrejši odrešitvi s čim manj truda., seveda se s tem odpovejo odkrivanju lastnih potencialov. verovanje in vera bi mogla biti povezana z notranjim in zunanjim prepoznavanjem. še najbližje temu je bil od meni znanih kabalist, četudi je za mnoge deloval prveč zategnjeno., navkljub temu je na znanstven in raziskovalen način združil razum in verovanje.

sicer pa 100% iskren do sebe ne moreš bit. kako le, če se 100% ne poznaš ? ne moreš tud bit neodvisen od drugih in družbe. nemogoče, ker si del nje. in vedno bo tam nekdo, ki ga boš prosil za uslugo, mnenje, pomoč ter obratno in kul je bit ujet v lastno zanko, prav fino je. spoznaš, da ne moreš pomagat nikomur. prav nikomur. vsak lahko pomaga le sebi. največ kar lahko narediš je, da sam izpolnjeno živiš in to je hkrati tudi največja pomoč, ki jo svet lahko doživi. seveda s tem ne mislim, da se zapreš v lasten svet.

zakaj smo leni???? zaradi načina življenja ki ga živimo!
lahko si sto% iskren do sebe, nihče drug ne more biti. lahko si del družbe hrati pa neodvisen od nje.

[FixMinze]

zakaj smo leni???? zaradi načina življenja ki ga živimo!
lahko si sto% iskren do sebe, nihče drug ne more biti. lahko si del družbe hrati pa neodvisen od nje.

aja ? ne razumem čist ?

[mici59]

današnje življenje ne daje časa da se posvetiš samemu sebi zato je vedno več slabega dojemanje sebe in tle vidim se ljudje zatečejo k veri,ker rabijo nekoga da kokr pazi na njih,ko brezglavo letijo po zemeljski oblji.
ateisti so druga skrajnost. V življenju je pač treba delati stvari da jih kasneje ne obžaluješ in to pomeni biti sto% iskren do sebe.Dati vso energijo v svoje bitje, da postaneš neodvisen od drugih, družbe in vsega.da nisi ujet v nobeno od modernih zank, ki vsakodnevno prežijo na nas. sebe moraš ispopolniti in ko ispopolnuješ sebe dobivaš tudi samozavest in iz dneva v dan postajaš močnejši, toliko močnejši da lahko pomagaš tisočim ljudem ne samo enemu. in naenkrat vidiš s kolkimi neumnostmi se ljudje obremenjujejo, samo zato ker so odvisnih od drugihin nimajo samozaupanja vase.. tudi če veruješ v boga se je treba zavedati da v sedanjosti misliš da ti bog oprosti za tvoje napake ker redno hodiš v cerkevin moliš vsak večer in vsako jutro, ampak videla sem mnogo vernikov ki na svoji smrtni postelji niso mogli oprostiti samemu sebi. povej mi kako je ta duša potlej odšla v drugi svet. žalostna in taka duša se bo sigurno vrnila nazaj na ta svet in ponovila zgodbo iz prejšnega življenja.ti se na ta svet vračaš dokler ne izpopolniš sebe. kako boš to stroril če veruješ v boga ali jezusa kot nekateri ljudje verujejo. na nek način ti prekriža da bi ispopolnil sebe ker imaš neke posrednike vmes.če veruješ v bog ali jezusa ti samo posebi daje občutek manjevrednosti in krivde.jaz pravi pozabi na vse in se prepusti sebi boš videl kakšno moč imaš.

ti pojma nimaš o zadevah,kar s svojim pisanjem tudi priznaš;spuščas se predaleč in si zunaj vseh okvirjev življenskih modrosti
ŠPORTNI POZDRAV