tule je na delu strah in iluzija ...Ni nujno. Mogoče popuščaš zaradi tega, ker verjameš v dobro, ker verjameš da se bo spremenil, da bo spregledal, če mu daš čas...
Sprejeti samega sebe
#401
Objavljeno: 12. januar 2008, 16:48
#402
Objavljeno: 12. januar 2008, 16:48
Ni nujno. Mogoče popuščaš zaradi tega, ker verjameš v dobro, ker verjameš da se bo spremenil, da bo spregledal, če mu daš čas...
tudi ja.. večno upanje (te lahko ubije)
ampak v končni fazi zakaj to delaš? ker nisi srečen v sebi.. nisi ti, ker se zanašaš da te bo osrečil on
#403
Objavljeno: 12. januar 2008, 16:50
Kako to misliš?tule je na delu strah in iluzija ...
#404
Objavljeno: 12. januar 2008, 16:53
#405
Objavljeno: 12. januar 2008, 16:54
aha, to napako sem delala jaz že v vezi, skozi upala, da se bo spremenil, ampak zdaj se zavedam, da se nikoli ne bo, ni se z menoj in dvomim, da se bo s katero drugo. Volk, ki sicer lahko menja dlako(je namreč odličen igralec), obnašanja pa mislim, da ne bo nikoli.Ni nujno. Mogoče popuščaš zaradi tega, ker verjameš v dobro, ker verjameš da se bo spremenil, da bo spregledal, če mu daš čas...
#406
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:01
A si prebrala sploh moj post malo bolj gor?tudi ja.. večno upanje (te lahko ubije)
ampak v končni fazi zakaj to delaš? ker nisi srečen v sebi.. nisi ti, ker se zanašaš da te bo osrečil on
tega sm mislila:
Imam eno tako podobno izkušnjo s frendom, ki je bil zaljubljen v mene, pa čeprav je vedel da nima šans pri meni, ampak je bil pripravljen sprejet tudi "samo" prijateljstvo. Nekaj časa je bilo super, fajn odnos, smeh, pohajanje in zaupne besede....
Potem pa je začel s posesivnostjo, agresijo do drugih, s katerimi sem se pogovarjala, delal mi je sramoto kamor sva prišla, žalil je mene in še bolj druge... pa je dobro vedel da bo s tem mene prizadel in ne njih...
Nekaj mesecev sem ga opozarjala da bom prekinila stike z njim, če ne bo odnehal... pa je bil potem lahko dvakrat ok, priden, če lahko tko rečem... potem pa spet isto... štirikrat sem ga odjebala, pa me je znal vedno znova prepričat, da se je spremenil... in ko sva šla ven, sem videla da je pač še vedno isto... ko je spil prvo pivo, je spremenil obraz. In spet začel s pretepi z mojimi znanci, žalil in se pri tem bedasto smejal.
Potem mi je prekipelo in se mu nisem več javljala na klice. Ker pa ni odnehal, sem mu odpisala, da se zastonj trudi, ker ga nočem več ne videt ne slišat. Še nekaj časa je poskušal, potem je odnehal.
Pred kratkim sem srečala znanko, ki mi je povedala, da ji je govoril, kako mu je žal in da bi rad spet prišel v stik z mano. Ampak zdaj sem neomajna, je šlo čez rob.
Kaj bi bilo šele če bi bil moj partner... in ne "le" prijatelj...
Največkrat pa ljudje ponižujejo druge zato ker sami ne morejo zrast. Saj že sama beseda vse pove -znižaj človeka, da boš ti bolj velik-. Samo da na tak način izpadeš bedak.
aha, to napako sem delala jaz že v vezi, skozi upala, da se bo spremenil, ampak zdaj se zavedam, da se nikoli ne bo, ni se z menoj in dvomim, da se bo s katero drugo. Volk, ki sicer lahko menja dlako(je namreč odličen igralec), obnašanja pa mislim, da ne bo nikoli.
Se strinjam s tabo.
#407
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:04
#408
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:05
Ko te človek prosi, da mu pomagaš - a mu boš rekla NE?iluzija - ustvariš podobo nekoga, ki je po opisu koga drugega popolnoma drugačen... upanje da je v bistvu to kar vidiš v njem ti... strah da boš pogorel v svoji želji, da boš ostal sam, da ti v bistvu ne vrača čustev, da ne čuti tisto akr misliš sam....... pa daješ še eno priložnost - komu - sebi al tisti osebi?*???
No jst sm mu poskušala pomagat po svojih močeh, pa je začel vlečt še mene v drek... kot da bi reševala utopljenca, in pri tem reskirala, da tudi mene utopi.
Mene ni strah bit sama, in niti nisem osamljena. Imam rada življenje.
#409
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:12
ne bi mu pomagala in mu pomagam vendar nikoli ne pričakujem ničesar... in ne nisem se obesila na tvojo zgodbico... sama jo ohranjaš v bolečini...Ko te človek prosi, da mu pomagaš - a mu boš rekla NE?
No jst sm mu poskušala pomagat po svojih močeh, pa je začel vlečt še mene v drek... kot da bi reševala utopljenca, in pri tem reskirala, da tudi mene utopi.
Mene ni strah bit sama, in niti nisem osamljena. Imam rada življenje.
pa itak vem da znaš verjamem vate tko tko ti vame
glede na to kolk me špoznaš veš da vem kako težko je... sam ne vem ko je najhujše naredi klik... ej morva it na pijačko...Zato, ker je tako prekleto težko.
#410
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:13
To lahko rečeš ko nimaš več nobene veze z njim. Ko ti postane vseeno. Ko ga skenslaš in nimaš več stikov. Ko pa vaju veže še kakšno nerešeno čustvo, tega ne moreš rečt, ker je še vedno del tvojega lajfa, pa čeprav ne več fizično, ampak le v srcu ali v glavi.pa zakaj se tko obremenjujete kaj kdo misli kaj kdo je kaj kdo .... njegov lajf, njegova lekcija...
#411
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:14
ja lahko...To lahko rečeš ko nimaš več nobene veze z njim. Ko ti postane vseeno. Ko ga skenslaš in nimaš več stikov. Ko pa vaju veže še kakšno nerešeno čustvo, tega ne moreš rečt, ker je še vedno del tvojega lajfa, pa čeprav ne več fizično, ampak le v srcu ali v glavi.
#412
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:18
Ja vem ja... še vedno me boli v srcu, ker vem da je v bistvu samo prestrašen fantek, ki se gre mačota. In poznam njegovo srce, in vem da ni tako zelo slab kot se kaže navzven. Sem upala da bo uspel napravit korak naprej, ampak mogoče še ni čas. Mu pa želim vse najlepše.... in ne nisem se obesila na tvojo zgodbico... sama jo ohranjaš v bolečini...
Hvala.pa itak vem da znaš verjamem vate tko tko ti vame
#413
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:20
A si prebrala sploh moj post malo bolj gor?
ja saj.. upaš, ga opozoriš, daš vedt, da tko ne gre.. ampak se nadaljuje in pustiš toliko časa, dokler ti ne prekipi.. saj si ga opozarjala tudi ti a ne?
#414
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:21
ja lahko...
spravljaš me v smeh s tvojo trmo
#415
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:22
To lahko rečeš ko nimaš več nobene veze z njim. Ko ti postane vseeno. Ko ga skenslaš in nimaš več stikov. Ko pa vaju veže še kakšno nerešeno čustvo, tega ne moreš rečt, ker je še vedno del tvojega lajfa, pa čeprav ne več fizično, ampak le v srcu ali v glavi.
težava je v tem, da moraš miselno takoj prekinit in se ne ukvarjat z njim še naprej
#416
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:23
ja saj.. upaš, ga opozoriš, daš vedt, da tko ne gre.. ampak se nadaljuje in pustiš toliko časa, dokler ti ne prekipi.. saj si ga opozarjala tudi ti a ne?
#417
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:25
ni trma...izkušnje... življenje
spravljaš me v smeh s tvojo trmo
#418
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:25
To obstaja samo v teoriji...
težava je v tem, da moraš miselno takoj prekinit in se ne ukvarjat z njim še naprej
#419
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:27
no fajn, vesela zate da ti to uspevani trma...izkušnje... življenje
#420
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:28
#421
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:29
Super!men trenutno uspeva marsikaj za kar sem hvaležna
Potem sva že dve.
#422
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:33
nisi odgovoila na moje vprašanjeVedno je vprašanje kdo je v resnici odvisnik.. Zato sem tud mislila, da ni mimo, če bi se pogumno soočila z njim, pa videla kje in kdo in kaj je.. Pravijo da je strah možno dokončno premagati samo v celoti in naenkrat.. In to najbrž da pogledaš vanj.. Sicer ni nujno da imaš trigger ali stimulans pred sabo, lahko sam, pa vendar..
#423
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:34
fenomenalno povedanoTo lahko rečeš ko nimaš več nobene veze z njim. Ko ti postane vseeno. Ko ga skenslaš in nimaš več stikov. Ko pa vaju veže še kakšno nerešeno čustvo, tega ne moreš rečt, ker je še vedno del tvojega lajfa, pa čeprav ne več fizično, ampak le v srcu ali v glavi.
#424
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:36
To obstaja samo v teoriji...
odstraniš upanje in svojo trmo?
#425
Objavljeno: 12. januar 2008, 17:44
Mogoče.odstraniš upanje in svojo trmo?
Samo srca pa ne morem....
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0