Na vrhu gore vsi uživajo enak razgled. Tako slednik Šri Krišne, kot slednik Jazusa bo doživel prisotnost enega in istega Boga.
ja, a vseeno bo ob tem tudi razlika. čeprav bosta slednika obeh verodostojnih vodnikov na koncu poti videla enega in istega Boga, bo njun pogled še vedno odvisen od specifičnega vodnikovega načina služenja Bogu. Bog se vedno razodeva preko svojega poslanika oz. sluge in Ga mi zato nikol ne mormo vidt direkt, temveč vedno preko medija Njegovega specifičnega sluge. ker med slugami Boga obstaja tudi hierarhija, glede na intimnost, bo slednik Šri Krišne, ko je ta v obliki Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja, razvil intimnejši pogled, intimnejše služenje in s tem tudi višje zadovoljstvo kot slednik Jezusa. Jezus bo enega in istega Boga razodel kot svojega in od vseh pravega, večnega Očeta, medtem ko bo tega istega Boga slednik Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja spoznal kot najdražjega svoji najdražji Gospodarici. zadovoljstvo tega drugega pogleda in služenja je večje od prvega, čeprav sta seveda oba avtentična. zato pravim, da Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu in Njegovi sledilci izkazujejo največje sočutje pogojenim dušam tega sveta, kar pa seveda ne pomeni, da Jezus ni popolnoma sočuten.
Ampak ko se bosta vrnila v običajni svet, bosta svoje doživetje razlagala skozi simboliko vere ali poti, katera ju je pripeljala do vrha. Vsekakor pa bosta vedela, da imata vsak na svoj način popolnoma prav.
se strinjam, pri čemer morš vedet, da jezik, simbolika itd. realizirane osebe ni omejena z omejitvami tega sveta, zato tud pravim, da za izkušanje Boga kot se razodeva skozi Vede ni nujno poznati sanskrit jezika, ampak je potrebno imeti le brezpogojno predajo Vedam. tud če nekdo zna sanskrit jezik, ni nujno, da bo dojel pomen Ved in s tem realiziral Boga. potrebna je le brezpogojna predaja Bogu.
Študiraj prakticiraj, prakticiraj in živi, pa bo. Če vložiš napor, usmerjen s pravilnim razmišljanjem in pravilkno vero, imaš veliko možnosti za dosego samega sebe.
ja, s spoznanjem Boga spoznaš tudi sebe v večnem odnosu do Njega.
Seveda! Stopi pred ogledalo in videl boš rezultat božje navzočnosti. Ako še čisto ne spregledaš, boš čez čas. Žal nam vsakdanjost nadene maske in nas zasuje s hrupom želja, navezanosti, strahu in sebičnosti.
vsakdanjost nam ni kriva, prav tako ne želje, navezanost, strah, sebičnost itd., da ne vidmo prav, le pravilno jih mormo zastavit pa bo. ko bi bli vsaj sebični, pa še to nismo, temveč služmo nekaj kar se nam le zdi, da smo mi.
Veš, ko so Jezusa delali, nisem bil zraven, tako da o tem, čigav sin je, ne morem govoriti. Sam zase je govoril, da je sin človekov. Vsakdo od nas je božji otrok, saj je v vsakem od nas razodet Bog.
kokr jz poznam Jezusa, je rekel, da je Božji sin. se strinjam, da je vsak izmed nas tudi Božji sin, a tega tako jasno kot Jezus ne zaznavamo lih vsi, zato nam Jezusova pomoč pride zelo prav.
problem pa je, ker iščemo Boga izven sebe in ga v sebi ne najdemo.
ko Ga v celoti najdeš v sebi, Ga lahko vidiš tudi izven sebe in vsepovsod. iz katere strani pa Ga nekdo začne spoznavat, pa je odvisn od Boga in iskalca samega.
Razni vodniki so dobri, dokler potrebuješ kažipot. A nekega dne boš spoznal, da moraš del pot opraviti poponoma sam. verjemi mi, to ni najprijetnejša izkušnja, a je nujna in blagri, ki pridejo za tem temnim delom, so nepojmljivi. V nekem trenutku umrejo vse vere, filozofije in težko izgovorljiva imena.
sej če ma nekdo vodnika, to nujno ne pomeni, da hoče, da vodnik hodi namesto njega. on sam hodi, a pod vodstvom vodnika. da bi nekdo drug namest njega hodu je itak nemogoče. ok, za Vsemogočnega Boga tud to ni nemogoče, a On sam nam je dal relativno odgovornost, da bo ljubezen z Njim sploh možna. do Boga nikol ne morš pridt popolnoma sam, tj. brez pomoči Boga. pomoč Boga v konkretni obliki pa je njegov sluga, njegov predstavnik, za nas vodnik, oz. Guru.
se ne strinjam, da vse našteto nekoč umre, je pa res, da jih z napredkom vidiš v drgačni, bolj čisti luči kot prej. Bog je večen, Njegovo Ime tudi.
Žal na ta način ne prideš daleč. Vsekakor je potrebno pogledati tudi v kakšno knjigo, kajti splošna izobrazba je del osebnostnega razvoja. Ampak zgolj branje brez prakse ne prinese posebnega napredka, razen intelektualno zadovoljstvo.
kot sem že prej omenu, določena praksa za spoznanje Boga je tudi pravilno branje od Boga razodetih besed, tj. svetih spisov. tud če nič druzga ne izvajaš, lahko že s samim pravilnim branjem ali poslušanjem avtentičnih svetih spisov spoznaš Boga. in kot sem že prej omenu, poznavanje jezika tuki ni niti pogoj niti diskvalifikacija. Boga lahko spoznaš, če se Mu iskreno predaš.
Dihalne vaje, koncentracije, mantre (logodinami), vizualizacije, položaj telesa, ipd. so železni repertoar vsake celovite metode osebnostne rasti. Vera je tu koristen pomočnik, ne pa sredstvo za dosego cilja
dihalne vaje itd. v tej dobi niso nujno potrebni, niti od Boga posebej priporočeni, čeprav tudi ne prepovedani ali odsvetovani, če oz. ko so v podporo služenju Imena Boga. kot že omenjeno, v tej dobi se po volji Boga, Boga ne da spoznat mimo služenja Njegovemu razodetemu Imenu. obstajajo pa različna razodeta Imena Boga in različna služenja le teh in s tem različne količine zadovoljstva, tudi znotraj neskončnosti. kar je razodel Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu je najvišje, v vseh pogledih.
brez vere v Boga, bo katerakoli "pot ali tehnika do Boga" neuspešna, v smislu dejanskega spoznanja Boga.
Danes se žal pozablja na znano dejstvo: kolikor vložiš, toliko dobiš. Ta ekonomija velja tudi za osebnostno rast.
pri spoznavanju Boga, ali pri čemurkoli drugemu, ni vse odvisno le od tebe. Boga lahko spoznaš le če se ti On po svoji volji razodene, prav tako lahko dobiš rezultat kateregakoli drugega dela, le če ti ga Bog dodeli. je pa res, da je po volji Boga, pr vsem tem, nekaj zelo zelo malega in s tem ne mislim nepomembnega, odvisno tudi od tebe.
Nitai Gouranga!
