Nase pozitivne in negativne lastnosti
#101
Objavljeno: 4. december 2004, 11:33
#102
Objavljeno: 6. december 2004, 23:03
<{POST_SNAPBACK}> - ni dneva brez noči...
Pa bi sploh znal cenit svetlobo, če ne bi bilo teme?
Oziroma, bi sploh mogli razumet, kaj svetloba sploh je, če teme ne bi bilo?
Tako pa je tema zgolj zato, da razumemo svetlobo!
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#103
Objavljeno: 6. december 2004, 23:48
Picasso
#104
Objavljeno: 7. december 2004, 00:11
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#105
Objavljeno: 7. december 2004, 23:35
<{POST_SNAPBACK}>Tako pa je tema zgolj zato, da razumemo svetlobo!
In tudi vsa materija je samo izmišljena, zgolj zato, da bi lahko razumeli duhovnost.
Pa sj to ni res?? Zdj že lastne poste repliciram. No ja, mi vsaj nben ne more očitat, da se ne držim tiste ne stori drugemu....
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#106
Objavljeno: 10. december 2004, 15:43
lepo je bit tako samozavesten<{POST_SNAPBACK}>Jaz imam samo pozitivne lastnosti. Sem namreč popoln.
#107
Objavljeno: 21. december 2004, 14:09
#108
Objavljeno: 22. december 2004, 22:43
<{POST_SNAPBACK}>negativne pasnO5ti niso na$e, so od hudicha. i$chi $e lis voladeros.
Tud naše pozitivne lastnosti niso naše. So od Boga.
Naša svobodna volja pa je naša. In vse naše odločitve so naše.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#109
Objavljeno: 22. december 2004, 22:48
HONORE DE BALZAC
#110
Objavljeno: 21. avgust 2005, 11:45
Za katere lastnosti, karakteristike, čustva bi pri sebi najraje videli, da izginejo?
Kaj takega s čimer najprej sebi delate največjo škodo, znova in znova. Kako to zadevo rešujete, če jo? In kako vi sami doživljate to svojo lastnost?
#111
Objavljeno: 21. avgust 2005, 11:49
<{POST_SNAPBACK}>Sebe verjetno najbolje poznate, ni pa sicer nujno.
Za katere lastnosti, karakteristike, čustva bi pri sebi najraje videli, da izginejo?
Kaj takega s čimer najprej sebi delate največjo škodo, znova in znova. Kako to zadevo rešujete, če jo? In kako vi sami doživljate to svojo lastnost?
kaj pa tebe muči ?????
Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...
#112
Objavljeno: 21. avgust 2005, 11:55
Za začetek eno: moj extremizem, ki se kaže povsod. Jaz nisem nikoli mlačna. Saj sliši se lepo, pa vendar.
To si predstavljam kot eno stopnišče z ograjo na obeh straneh. Nekateri hodijo lepo po sredini, nekateri se držijo ene ali druge ograje, jaz pa hodim po stopnišču levo desno. In bum v ograjo na levi, se obrnem in bum v ograjo na desni,...
Se mi zdi, da se lahko samo usodi zahvalim, da je stopnišče vedno ožje in to jemljem kot neke vrste milost. Ker drugače itak nikamor ne pridem oz. zelo počasi.
#113
Objavljeno: 21. avgust 2005, 11:55
Ko se odloč moja žena da moram nekaj naredit gre malo hitreje...
Pa hitra jeza - zelo poredko sicer ampak vseeno
Še kaj bi se našlo...
Moram premislit...
Aja, pozabljivost...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#114
Objavljeno: 21. avgust 2005, 11:57
<{POST_SNAPBACK}>No bom jaz začela, da jih ne bom poslušala...
Za začetek eno: moj extremizem, ki se kaže povsod. Jaz nisem nikoli mlačna. Saj sliši se lepo, pa vendar.
To si predstavljam kot eno stopnišče z ograjo na obeh straneh. Nekateri hodijo lepo po sredini, nekateri se držijo ene ali druge ograje, jaz pa hodim po stopnišču levo desno. In bum v ograjo na levi, se obrnem in bum v ograjo na desni,...
Se mi zdi, da se lahko samo usodi zahvalim, da je stopnišče vedno ožje in to jemljem kot neke vrste milost. Ker drugače itak nikamor ne pridem oz. zelo počasi.
Moraš imet pa veliko bušk...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#115
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:00
#116
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:13
1)Najbolj me moti, da nimam nobene vztrajnosti pri nicemer-ko zacenjam karkoli mam neverjetn drive, ki pa dost kmalu poneha... to bi blo fajn popedenat...
2)Da ne vem kaj hocem od zivljenja... no sej verjetno, ce bi to nekako pogruntal bi prvo postavko lazje ovrgel...
3)Da prevec razmisljam
tele mi grejo najbl na zivce...
Frank Zappa
#117
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:14
#118
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:20
#119
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:24
Še ena pri meni: v določenih situacijah se hitro ujezim, namesto da bi si rekla, briga me!!! Pa ne morem, ne gre, kot da imam notri en gumbek, ki se sproži Ponavadi, ko ljudje nekaj napletajo, lažejo ali pa močlijo.
#120
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:26
Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...
#121
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:30
vcasih si grem res na zivce ,ko se zavem kolk nakladam komu eh,jebiga tko je..
vec svetlobe spustis vase,
svetlejsi postane svet v katerem zivis
shakti gawain
#122
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:32
Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...
#123
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:32
... da ponavadi redkokatero stvar speljem do konca, ker izgubim zanimanje
.... pretirana zapravljivost
.... da ne maram mlačnih ljudi
....lenoba
.....prevelik egoizem
.....posesivnost
.....želja po nadziranju
pa še kaj bi se našlo
#124
Objavljeno: 21. avgust 2005, 12:34
<{POST_SNAPBACK}>E, lepo smo tole začeli.
Še ena pri meni: v določenih situacijah se hitro ujezim, namesto da bi si rekla, briga me!!! Pa ne morem, ne gre, kot da imam notri en gumbek, ki se sproži Ponavadi, ko ljudje nekaj napletajo, lažejo ali pa močlijo.
A maš ti kakšnega strelca v podznaku
Kot bi mene opisala: tud pri men če kdo pritisne na taprav knof pride do eksplozije
Ni ravno lepo za videt in slišat...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#125
Objavljeno: 21. avgust 2005, 16:36
Premisljujem....
Se vedno nic....
Ok, prevec se sekiram glede cesarkoli, pa prevec sem samokriticna in premal spontana. Hitro izgubim zivce in kdaj prbijem kej v afektu.
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0