Zelišča
#26
Objavljeno: 26. februar 2005, 18:49
kumina starodavna rastlinca naj bi varovala pred čarovnicami in nezvestobo. zato so jo večinoma dodajali v ljubezenske napitke.
no kumino tudi lahko posejemo na vrt. Rada ima sončno lego in bolj ilovnata tla.
pri kumini uporabljamo semena in listke. Listke mlade lahko sesekljamo in dodajmo solata, Seme pa pa uporabimo za različne mesne jedi. LAhko pa kumino tudi namočiš v žganje...dobro, če boli trebuh, krči itd...
etrično olje kumine dodajajo različnim kolonjskim vodam parfumom..
večino s kumine kuhamo čajček (poparek) lahko pa jo tudi žvečimo...lajša prebavo, izboljšuje tek. Odpravlja vetrove. Kumina pomirja. NAše bakice ...in večino mamic še sedaj pozna čaj iz kumine , majarona pa janeža...pomirja..otroci spijo kot angelčki in jih več ne črviči po ttrebuhu. Spijo po tem čaju tudi veliki otroki
Kumina odganja tatove, če je posajena na vrtu. Kumina ..hm ljubezenska rastlinca...čarovnice jo uporabljajo pri ljubezenskih urokih...zaščiti par in ga obdrži skupaj. Če pa jo zamesimo v piškote pecivo..povečuje poželenje.
s kumino čarovniki in čarovnice blagoslovijo svoja magična orodja.
Kumina privablja ljubezen v naše življenje.
Planet ...Merkur
element..zrak
Slovani pa so varovali, da posoda napolnjena s semeni kumne postavljeno pod otroško posteljico odvrača in varuje otroka pred demoni.
Pozdravček
#27
Objavljeno: 26. februar 2005, 20:21
Velika knjiga O ZELIŠČIH; Lesley Bremness.
Meni zelo všeč.
Tako za informacijo...hm sem mal preveč o čarovnijah govorila...imamo pa temo o gojenju ...a ne
Pozdravček
#28
Objavljeno: 27. februar 2005, 10:52
<{POST_SNAPBACK}>Julijana..mogoče je bil ognjič pregosto posajen. je fino če ga poseješ...potem pa malo zrečiš.
Mazilo ognjič je fajn. Sem delala najprej (govorim za ognjič) s svinsko mastjo čisto....ker so priporočali da je proti revmi. Hm pa mi ni bilo všeč...je imel tak čuden vonj..čist po ocvirkih. Uporabila sem domačo svinsko mast,,,hja mogoče zaradi tega.
Potem pa sem dobila recept...razmerje 13:1
torej 13 delov olja in 1 del čebeljega voska. Notri pa nabašeš cvetne liste ognjiča. Zato pa povem ..SUPER. Sem hvaležna za ta recept. ...je pa mastno- mazilo
Hvala. Z bezgovimi palicami so tudi čarali. Ni fajn, da ga uživajo ljudje z visokim pritiskom in utripom.V čajni mešanici mu dodam malo melise, da ne "zašiba" preveč, sicer me pa poživi, ker imam nizek pritisk.
Ja za kumino sem pa slišala, da moraš preklinjat, ko jo seješ (mogoče je zato ni toliko? ). Mene je okus kumine v čaju prijetno presenetil, je drugačen, kot pa če jo dodaš jedem.
LEP DAN SONCEM NASMEJAN
#29
Objavljeno: 27. februar 2005, 10:52
tko da recepti za razna mazila, eterična olja,... in coprniški nasveti , še kako pašejo noter!!!
#30
Objavljeno: 27. februar 2005, 20:57
no letos je na vrtu naše mame rastla tudi melisa. Moram povedati, da je to zelo neobčutljivo zelišče. Hm ...imam tako čudno navado, da kar kašen listek ponavadi utrgam pa ga kar mal požvečim ...meni ima tako dobet okus.
Rada ima sonce, zato jo posadite na sončno lego, nima pa rada jutranjega sonca.
Najbolj okusna največ etričnega olja ima tik pred cvetenjem ...
In kaj počnem s to meliso. Večinoma jo kuham kot čaj..je tak zelo osvežilen- Melisa je fino če jo namočiš v olje, pa si z njim zmasiraš utrujene mišice. Lahko pa iz melise tudi narediš kopel.
poparek melise pa lahko uporabimo za spiranje mastnih las.
Če te piči žuželka in boli je vneto...položi naj sveže utrgan list melise.
Čajček iz melise je dober za zdravljenje dihal, pa pomirja menstrualne krče...priporočajo pa jo tudi kot čaj proti depresije in melanholiji.
Melisa odganja muhe
čarovne lastnosti te rastlince, če jo uporabljamo kot talisman privablaj ljubezen.
Včasih se je mlado dekle okopalo v kopeli z meliso...z namenom da prikliče ljubezen v svoje življenje. Melisa odganja žalost in depresijo.
Planet: Luna
Element: Voda
Zakaj bi še uporabili meliso? HM mogoče za kašni liker ali kako pijačo....
Kje pa jo uporabimo kot začimbo..če jo sploh?
Pozdravček
#31
Objavljeno: 28. februar 2005, 09:34
Melisa? Mene pomirja, ampak se mi zdi, da tudi fajn odvaja vodo.Kot začimbo jo lahko uporabimo pri jagodah v kombinaciji z aceto-m balsamico-m, prav tako pride v poštev pri sadnih solatah, poleti pa jo dodamo solati iz kumar, paradižnika in paprike,kateri dodamo sezam, oljčno olje in limono in malo soli- solata je boljša, če jo pred zaužitjem za dve uri pustimo v hladilniku.
Ko sem bila noseča sem po četrtem mesecu pila čaj sestavljen iz MELISE, RMANA, PLAHTICE, ŠENTJANŽEVKE, NJIVSKE PRESLICE, KOPRIVE IN LISTOV MALINE.
Melisa. kot blago pomirjevalo.
Rman, kot dobrodelnež za rodila in želodec.
Plahtica, kot uravnalo hormonov.
Šentjanževka, kot antidepresiv oz. rožica dobre volje.
Njivska preslica, kot krepčilo za kri in vnašalec kremenčeve kisline v telo(dobro za kožo, lase...).
Kopriva, kot čistilec in "gradilec" krvi.
Listi maline, kot mehčalci medeničnega dna .
Mešanici sem dodala še malo limone in medu in moje počutje je bilo idealno .
Aja, mešanica je bila sestavljena iz istih delov rastlin, recept za njo pa sem dobila iz avstrijske lekarne.
Lep dan, vsem skupaj
#32
Objavljeno: 28. februar 2005, 10:38
pri nas rečemo Plahtici...planinska resa, jo pa uporabljamo za ženske bolezni, težave z menstruacijo, posebej pa jo priporočajo za ženske v meni...torej hormončki.
Tudi rmanu rečemo...travca za vse ženske bolezni.
šentajnžovko...jo pa večinoma namakam v laško olje---olivno, je fajn za celjenje ran. Uporabljam pa jo tudi kot olje za sončenj, čeprav nekatri to odsvetujejo, notri pa nažokam tudi nekja narezanih zelenih orehov pa malo cvetnih listov vrtnice.(to je olje za sončenje)
Preslico pa uporabljamo predvsem za odvajanje vode iz telesa, če imaš otekle noge...parv tako tudi peteršilj. Čaj iz semen pa priporočajo tudi za moške, ki imajo težave s potenco..je neke vrste afrodiziak.
No sem pa najdla en receptek ..kako izdelaš Jagermaister....hja pijača za vse bolezni..po kapljicah.
SESTAVINE
Lapuh - cvet marec
Trobentice- cvet april
Trobentice - listje april
Smreka - vršički april-maj
Robida - listi april -junij in september-oktober
Ozkolistni suličasti tropotec april-september
Navadna marjetica - cvet maj - september
Lapuh - listje maj-junij
Kamilica - cvet maj-junij
Gozdna jagoda - listje maj-junij
Brin - zelene jagode maj
Pelin maj-junij
Bezeg - cvet maj-junij
Navadni rman - cvet maj-junij
Žajbelj maj- junij
Ajbiž maj-junij
Meta maj-avgust
Materina dušica maj-september
Vinska rutica maj
Akacija - cvet junij
Borovnice - listi pred zorenjem junij
Bela detelja - cvet junij-julij
Janež - zelen junij-julij
Kumina junij-avgust
Majaron junij
Lipa - cvet junij
Širokolistni tropotec junij-avgust
Šentjanževka - cvet junij-avgust
Oreh zelen, zrezan junij
Rožmarin junij-avgust
Srčna moč - cvet junij-avgust
Pravi kostanj - cvet julij
Arnika - cvet julij-avgust
Njivska preslica julij-oktober
Tavžentroža julij-avgust
Navadna melisa julij-avgust
Brin - zrele jagode oktober-november
Sladkor
V večji steklen kozarec za vlaganje nalijemo 5 l žganja (tropinovec ali sadjevec) ter postopoma po nabiramo, dodajamo rožice. Listov pest, cvetov 10-20 in majhno peščico plodov. Kozarec mora biti vedno pokrit, da tekočina ne izhlapeva. Vedno, ko dodamo rožice, z leseno žlico še premešamo. Rastline morajo biti oprane in osušene. Jeseni, ko rožice prenehamo dodajati, pustimo še 14 dni, vmes pa občasno premešamo. Glede na to, da rastline popijejo nekaj alkohola, ga postopoma dolijemo še kakšne 1/2 l. Kozarec naj ne stoji na vročem soncu ali premočni vročini.
Izdelava: Žganje precedimo najprej skozi cedilo, nato še enkrat skozi gazo. Na 1 l žganja vzamemo 1/2kg sladkorja in ga v večji posodi karameliziramo. Ko lepo porjavi, zalijemo s prekuhano vodo (na 1/2 kg sladkorja 1/2l vode), pustimo da zavre in se sladkor razpusti, nato odstavimo in ohladimo. Dolijemo še žganje, premešamo in pustimo stati kakšno uro, nato Jagermeister nalijemo v čiste steklenice.
Poskusite!
Pozdravček
#33
Objavljeno: 28. februar 2005, 11:01
#34
Objavljeno: 28. februar 2005, 18:19
Zelišča v lončkih: preko zime rastlinam najbolj primanjkuje SVETLOBE...lahko jih vlažimo, lahko jih imamo na primerni temperaturi, pa ni učinka!
#35
Objavljeno: 28. februar 2005, 18:56
Zadnjič sem pila ena fajn mešanico za želodčne težave in sicer iz ognjiča, mete(poprove) in ovsa( še v klasju)-zanimiv okus in blagodejen učinek. Sama sem si zmešala "čajček" za Moje dni, ki vsebuje rman, ognjič, šentjanževko, majaron in meliso. Sem enkrat prebrala, da bi imele ženske veliko manj problemov, če bi pile rman;edino na to je fajn bit pozoren, da ga ne pustiš predolgo v vodi, ker greni.
S preslico delam kopeli za umirjanje srbečice pri ekcemu oz. nevrodermitisu, za boljši občutek dodam še malo oljčnega olja- preizkušeno pomaga. Lahko se dela tudi s hrastovim lubjem, samo se je meni zdelo preveč agresivno.
Zanimiv recept za JAGERMAISTER , moraš bit kar priden, no ja se pa splača, ane? . Lep večer. Sem zelo vesela, da smo tukaj skupaj!
#36
Objavljeno: 28. februar 2005, 19:19
<{POST_SNAPBACK}>Zgoraj je bilo govora o bezgu..skoraj vse že povedano..mogoče samo še tole: Če bi moški vedeli, kako zdravilen je bezeg, bi vsak dvignil klobuk(kdo ga pa še nosi ), ko bi šel mimo..skratka bezgovo vino je izjemno učinkovito pri težavah s prostato.quote]
bezgovo vino...a to bezeg pa vino ...a misliš šabeso?
bezeg fino diši...še boljši je pa ocvrt ...samo dobro ga moraš prej oprati..
Pol pa še sirup...
pozdravček
#37
Objavljeno: 28. februar 2005, 20:09
Iz bezgovih jagod(črnih ) sem že naredila marmelado...zelo podoben okus borovnicam.Res pa je, da sem mešala bezgove jagode in jabolka(zaradi pektina).
Vsako leto naredim tudi sirup iz bezgovih cvetov(ne šabeso)...na mojo familijo deluje zelo odvajalno
Zrele bezgove jagode tudi oberejo, zamrznejo na pladnjih v skrinji..dajo v vrečke...in v zimskem času dodajajo čaju...se pravi, jih ne sušijo...
#38
Objavljeno: 28. februar 2005, 21:46
#39
Objavljeno: 28. februar 2005, 22:04
..dobiš tako rdečkasto..barvo.
(škrlatno)
če pa uporabiš liste pa mislim rumenkasto.
pozdravček
#40
Objavljeno: 1. marec 2005, 08:02
Ljudska imena: arman, korocvet, krvavnik, kunica, mrman, oškerc, romancvet, skorecelj, zavrelec
Spol: Ženski
Planet:Venera
Element:Voda
Je evropska rastlina, ki so jo že pred davnimi časi uporabljali za celjenje ran.Dolgo časa so ga jemali kot grenko krepčilo in iz njega pripravljali najrazličnejše grenke napitke.Navadni rman pospeši okrevanje po prehladu in gripi, ter omili seneni nahod.Je pa tudi zelo koristno zdravilo za menstrualne težave in nepravilnosti krvnega obtoka, blaži vnetja, je blag diuretik in antiseptik za sečila, pospešuje znojenje.
Najdemo ga po mejah, na travnikih in pašnikih, po sončnih posekah, ob poteh in njivah, seveda si ga pa lahko presadimo tudi na vrt, da ga imamo pri roki. Ni občutljiv za vročino, sušo in mraz, je zelo skromen.Le na premokrih tleh ne uspeva dobro.
Od konce junija do konca avgusta nabiramo nadzemne dele v cvetju.Rastline porežemo(trga se zelo težko, pa še rastlini škodi), cvete in liste osmukamo. Sušimo le v senci.
Iz rmana je zelo okusno zeliščno maslo-mlade listke narežeš čisto na drobno(najlažje s škarjami) in jih skupaj s soljo umešaš v razmehčano maslo-potem vse skupaj zaviješ v "klobaso", daš za nekaj časa v hladilnik in..super paše z mladim krompirjem pečenim v pečici .
Se spomnim, da smo si kot otroci z rmanom umivali roke; malo smo ga pomeli med rokami in si ga sprali v potoku.
Ja, pri čaranju ga pa uporabljamo za umivanje glave, da preprečimo plešavost , .Če ga nosimo s sabo ne prinaša le ljubezni, ampak pritegne prijatelje in daljne sorodnike, s katerimi si želimo spet navezati stike.Šop posušenega rmana, obešen nad posteljo, ali pa rman, ki smo ga uporabili pri poročnih dekoracijah, zagotavlja vsaj sedem let ljubezni.Iz cvetov naredimo poparek , tako dobljeni čaj pijemo za izboljšanje psihičnih moči.Rman uporabljamo tudi za izganjanje zla in negativnosti iz osebe, kraja ali predmeta .
Lep dan s soncem obsijan
#41
Objavljeno: 1. marec 2005, 14:21
Me praska v grlu, da komaj zdržim;ko pogoltnem slino, ko odprem usta-se mi zdi da mam sapnik čisto razdražen. Mi je zmanjkalo sleza.Ima kdo kak predlog?
Glavo mi bo tut razneslo . Za enkrat si spiram nosnice s soljo, pa mi pomaga komaj kakih 10 minut, potem pa spet znova- v čelu dela bum bum....
Prosim za pomoč!
#42
Objavljeno: 1. marec 2005, 14:48
zelo učinkovit za grlo se mi zdi tudi islandski lišaj.
Ljudska imena: bohinjski mah, gorjanski mah, gorski mah, gorski lišaj, grenki mah, islandski mah, planinski mah, plučni mah, pljučnak, pljučnik, plučnik.
Rastišče: sončni do senčni prostori na suhih, kislih gorskih tleh (visoke gore).
Zdravilni deli rastline: cela rastlina (Lichen islandicus), ki jo nabiramo od aprila do oktobra.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: islandski lišaj vsebuje nad 50% sluzi, vitamin B12, lišajev škrob, grenko lišajevo kislino, grenčino cetrarin, lihenin, sladkor, gumi in še ne raziskane antibiotične učinkovine, jod in nekaj kremenčeve kisline.
Krpasto listasta tvorba je pogosto že popolnoma suha, ker potrebuje izredno malo vode, tudi sicer jo zlahka posušimo. Iz pesti droge in pol litra vode pripravimo čaj. Drogo prelijemo z mrzlo vodo, nato pa rahlo zavremo. Čaj blaži in pomirja kašelj, zato je odlično sredstvo za zdravljenje prehladov, hripavosti, zamašenih dihalnih poti in tuberkuloze, skratka pri vseh pljučnih boleznih. Zaradi njegove poživljajoče lastnosti je pomemben pri izčrpanosti vseh vrst, tako med hudimi boleznimi in po njih, pri velikih izgubah krvi zaradi operacij in nesreč, po ošpicah, po hudih nalezljivih boleznih, po želodčnih in črevesnih boleznih. Priporočajo ga pri zmanjšanem apetitu, mršavosti in splošnem slabem počutju. Uporabljamo ga tudi zunanje za izpiranje ran in kot obkladek pri ranah in aknah.
Kašelj in zdravilna zelišča:
dobra misel, navadna (Origanum vulgare)
jeglič, pomladanski (Primula veris/ P. oficinalis)
jetičnik, zdravilni (Veronica officinalis)
lapuh (Tussilago farfara)
lišaj, islandski (Cetraria islandica)
lučnik, velecvetni (Verbascum thapsiforme/ V. densiflorum) in drobnocvetni (V. thapsus/ V. schraderi/ V. crassifolium/ V, montanum/ V. pseudo-thapsiforme)
materina dušica, poljska (Thymus serpylum) in vrtna (Thymus vulgaris)
milnica, navadna (Saponaria officinalis)
pljučnik, navadni (Pulmonaria officinalis)
sladki koren, golostebelni (Glycyrrhiza glabra)
slez, navadni (Althaea officinalis)
trpotec, ozkolistni (Plantago lanceolata)
http://www.lekarna-m...itev/lisaj.html
#43
Objavljeno: 1. marec 2005, 14:55
pozdravi se
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#44
Objavljeno: 2. marec 2005, 15:29
je pa tudi nekaj, niso zelišča...pa vseeno.. obkladek s skuto to si ovij okoli grla...skuta vse ven potegne.
sama pa grgram kar ..altaleks kapljice ...dvanajst kapljic v kozarček mlačne vode..pa grgraš...zelo dobro dene grlu.
drugače pa uporabljam sirup smerekovih vršičkov..fajn zmehča "grlo" se fino odkašljaš...
Pozdravček
#45
Objavljeno: 2. marec 2005, 16:08
Lučnikov sirup...dobro zdravilo proti prehladu. narediš ga ravno tako, kot sirup iz smrekovih vršičkov. Potem pa tisto kar nisi ožel, ko si naredil sirup te namočene cvetke namočiš še v domače žganje, pustis nekja časa ...tudi to uporabljaš...hm predvsem kot preventivo..razkužuje od znotraj
tukaj pa nekaj o lučniku (copy and paste..internet )
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: zaradi visoke vsebnosti sluzi in saponinov lučnik blaži kašelj in hkrati pospešuje izkašljevanje. Čaj pijemo po požirkih pri vnetnih boleznih dihal, hripavosti, kašlju, bronhialnem katarju, bronhitisu in oslovskem kašlju. Ublaži tudi značilen "lajav" kašelj v večernih in nočnih urah. V ta namen ga uporabljamo tudi zunanje, in sicer ga namočimo za en mesec v olivno olje.
Čaj iz cvetov lučnika je učinkovit tudi za zdravljenje katarnih bolezni želodca in črevesja, pa tudi za blaženje krčev prebavil.
V ljudskem zdravilstvu se lučnik uporablja za zdravljenje ran. Za mazilo pomešamo posušene cvetove lučnika in regrata. Lučnik uporabljamo tudi kot dodatek kopelim za zdravljenje hemoroidov in srbečih aftnih vnetij.
Pa slikca:
#46
Objavljeno: 3. marec 2005, 08:47
Kaj bi jaz brez vas..
#47
Objavljeno: 4. marec 2005, 09:19
Pijem Islandski lišaj, ki ga čez noč namočim v vodi, zjutraj pa ga malo kuham, dodam med...Inhalacije si delam z materino dušico, po prsnem košu se mažem z mazilom smrekovih vršičkov, glavo pa si občasno naoljim z metinim oljem. Gre na bolje, samo me glavobol ne spusti....Me ma rad
#48
Objavljeno: 4. marec 2005, 10:21
potem pa sem poštekala, da delam premočnega. tudi jaz ga najprej namočim in šele potem kuham, dodajam pa mu sok limone. tako dobi okus podoben grenivki in je skoraj dober...
#49
Objavljeno: 6. marec 2005, 08:29
#50
Objavljeno: 6. april 2005, 15:33
... prvi pravi spomladanski mesec! ... dnevne temperature lahko sežejo tudi preko 20 stopinj Celzija. A naj nas to ne zavede. Že takoj naslednji dan nas lahko preseneti bela snežna odeja, ki sicer ne ostane dolgo, a napravi škodo na cvetočem drevju, ter vrtninah in rožah, ki smo jih prehitro presadili ali postavili na prosto.
Zeliščni vrt
Zelišča v posodah presadimo ali jim po potrebi zamenjamo vrhnjo plast zemlje. Pognojimo s kompostom ali drugim organskim gnojilom. V kolikor želimo zasaditi nove oblike, je sedaj pravi čas. Meto izkopljemo in jo razdelimo. S potaknjenci razmnožujemo rožmarin, sivko, meliso, pelin in žajbelj. Nekatera eno in dvoletna zelišča (gorčica, drobnjak, koromač, koriander) sejemo na prosto, vendar jih moramo zaščititi s folijo ali tunelom pred nizkimi jutranjimi temperaturami. Nabiramo cvetove trobentic in jih sušimo za čaj.
vir: http://www.slonep.ne...2=120&lev3=2047
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0