Prehod Satruna se mi je zgodil v lanskem letu, in sicer prvič februarja ter po končanem retrogradnem gibanju še decembra. Ascendent imam v Kozorogu, zato sem pričakovala velike spremembe, a sem mislila, da bodo v pretežni meri notranje (res, da se te vedno odražajo tudi v zunanjem svetu, pa vseeno).
Končala sem dolgoletni odnos, tudi določena prijateljstva so izzvenela, začela se je odvijati menjava službe, moje življenje se je spremenilo tako, da sem se velikokrat vprašala, v čigavem sem se sploh znašla, ker svojega nisem prepoznala več. Skoraj bi rekla, da so bile spremembe bolj Uranske narave, saj so bile bliskovite, odločala sem se čez noč, usodni dogodki so kar padali z neba. Ampak po drugi strani se je pa vse skupaj pripravljalo več let, morda od časa, ko je Saturn vstopil v 12. hišo.
Kar se tiče zdravstvenih težav, ki so običajno del tega tranzita, so me mučila ponavljajoča se vnetja mehurja in glivične okužbe (oboje povezujem s stresom). Postarala se tudi nisem, nisem pustila, da bi klonila pod pritiskom in sem se v času krize še bolj posvečala športu in zdravi prehrani, tudi jogi in kakšen wellness vikend sem si privoščila in lahko rečem, da fizično še nisem bila bolje, pa se s športom, ki ga prakticiram, ukvarjam že vrsto let.
Zdaj je Saturn že kar lepo zakorakal po 1. hiši (ascendent imam na dobrih 4°) in stvari se sestavljajo. V novi službi sem na čudoviti poziciji, izkazala sem se, z mano so zadovoljni. Delovno mesto je v uglednem podjetju, pravim, da je prav luksuzno. Sem v novem razmerju, preko katerega sem v bistvu rastla tudi karierno, saj mi je partner v oporo in vedno na voljo za pogovor. Ti dve področji sta bili na sploh zelo povezani v času sprememb. Brez ene se druga ne bi zgodila.
Na sploh bi rekla, da sem postala bolj odgovorna. Odgovornost je sicer vrlina, ki me spremlja že od zelo zgodnjega otroštva, a se je zdaj razkrila povsem nova dimenzija. Življenje je dobilo trdne temelje, na katerih se bo dalo graditi naprej.