Panika
#1
Objavljeno: 17. junij 2003, 19:23
prosim za nasvet v imenu svoje sodelavke, ki nima interneta in ne more sodelovati na forumu. Ali ima kdo kake izkušnje z napadi panike, v smislu, da se jih je uspešno rešil? Ker je to za mojo sodelavko prava nočna mora in zaradi tega zelo trpi (s tem pa tudi mi, ki smo njeni prijatelji), bi ji radi pomagali. Ali imate kakšen nasvet zanjo? Lepa hvala v njenem imenu (in mojem).
#2
Objavljeno: 18. junij 2003, 21:32
homeopatska zdravila,ki bi ji zelo pomagala.
Obstajajo tudi joga asane...
Vsekakor pa naj malce pobrska po sebi,da ugotovi odkod napadi panike....najde naj vzrok,da bo lahko zdravila posledice.
Lep pozdrav
HOROSKOP JE PREREZ,NEKEGA ČASA.
#3
Objavljeno: 26. junij 2003, 19:05
Strah-okrog ga nič ni noter je pa prazen
#4
Objavljeno: 26. junij 2003, 19:18
Jest jih imam na vsake kvatre..
resim tako, da v trenutku, ko se mi zdi, da prihajajo, grem stran, ven na svez zrak.
Ce sem v utesnejenem prostoru, da sem prisiljena bit tam in biti dalj casa v isti poziciji, da slab zrak in poslusat nekoga ki govori in govori traparije in nateguje govor, predavanje- me zacne, da bi zakricala.
to me tolk kdaj tolk znervira, da moram stran.
#5
Objavljeno: 27. junij 2003, 07:51
Kako se pomirimo - avtor Paul Hauck
#6
Objavljeno: 27. junij 2003, 08:34
V takem primeru mora človek vedeti kaj je prav in kaj ne....
in vzeti svoje telo v svoje roke....
v primeru manjšega napada morda že pomaga kakšna pozitivna misel ali afirmacija , morda globoko dihanje ali avtogeni trening....
Jaz najraje delam avtosugestijo(v primeru nervoze) oz. če me zgrabi panika naredim par počepov da me malo prekrvavi pol pa pozitivne misli izbrišejo še zadnje sledi...
Z časom pa tudi napadi postanejo vse milejši in sčasoma izginejo....
Predvsem pa samokontrola......
sicer pa ZAKAJ SPLOH PANIČARIT?
ko pa je vse tak "IZI"
*one heart*
*one unity*
#7
Objavljeno: 22. julij 2008, 16:46
Pred enim letom sem zacenjala dobivati grozne panicne napade, vecinoma strah pred tem, da se mi bo zmesalo (v druzini imamo t.i. bipolarno motnjo), bila sem popolnoma ohromljena. Seveda sem se zacela zdraviti z zdravili, ki so mi tisti cas tudi pomagala. Pred 4 meseci sem z zdravili prenehala, vendar se mi panicni napadi ponavljajo, ne sicer tako pogosto, vendar vseeno so se prisotni, prisoten je vecni strah, da ne bom zmogla, da se mi bo res zmesalo. Ne zelim se zdraviti s klasicno medicino, ker vem, da mi dolgorocno ne bo pomagala. Zanima me joga, ciscenje caker itd. zato prosim, ce mi lahko kdo svetuje, kako naj se lotim tega problema, rada bi normalno zazivela in dobila spet svoj optimizem nazaj.
Najlepsa hvala in lep pozdrav
#8
Objavljeno: 22. julij 2008, 19:50
Zivjo!
Pred enim letom sem zacenjala dobivati grozne panicne napade, vecinoma strah pred tem, da se mi bo zmesalo (v druzini imamo t.i. bipolarno motnjo), bila sem popolnoma ohromljena. Seveda sem se zacela zdraviti z zdravili, ki so mi tisti cas tudi pomagala. Pred 4 meseci sem z zdravili prenehala, vendar se mi panicni napadi ponavljajo, ne sicer tako pogosto, vendar vseeno so se prisotni, prisoten je vecni strah, da ne bom zmogla, da se mi bo res zmesalo. Ne zelim se zdraviti s klasicno medicino, ker vem, da mi dolgorocno ne bo pomagala. Zanima me joga, ciscenje caker itd. zato prosim, ce mi lahko kdo svetuje, kako naj se lotim tega problema, rada bi normalno zazivela in dobila spet svoj optimizem nazaj.
Najlepsa hvala in lep pozdrav
Panika te napade, če "ni nikogar doma" - takrat se poistovetiš mislimi in čustvi - misli sprožijo določen čustven naboj, ta spet futra misli in prideš v začarani krog. Dihanje postane vedno bolj plitko, v krvi se poruši ramerje med CO2 in kisikom in panka je tu.
Poskrbeti moraš torej, da "bo kdo doma". Ne dovoli, da se poistovetiš z mislimi in čustvi.
Panka torej vpliva na ritem dihanja - torej lahko tudi z ritmom dihanja vplivaš na paniko. Ko te grabi, ačni avestno, globoko dihati - najprej s trebuhom, potem s prsmi. Vnesi ta način dihanja v navado - čim večkra se spomni dihati na ta način, da ti pride v navado. Panika namreč lažje obvlada tiste, ki dihajo plitko, le z zgornjim delom pljuč. Izvajaj vaje, ki krepijo stik s sabo in okrepi si pleksus. Tako se boš usposobila za droben trik - ko vidiš, da prihaja napad panike, usmeri pozornost na celo telo - celo telo začuti, paniki pa se ne upiraj, ampak energije vznemirjenja le naklonjeno opazuj. Tako jim vzameš moč.
Toliko na hitro, sicer se pa te stvari učim v primernem obsegu na ustreznih delavnicah (prenovljen progam delavnice Preseganja vedenjskih vzorcev).
Če pa ti bodo slučajno pomagali kisovi obklatki, se obvezuem, da bom za en teden postal stopnica, pa naj folk hodi po meni.
Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!
#9
Objavljeno: 22. julij 2008, 20:50
Vera pač premiga gore.
Okoli nasvetov pa nimam pojma. Ne poznam, se mi to ne dogaja, niti ljudem okoli mene. Globoko dihanje pa še verjetno nikomur ni škodilo.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#10
Objavljeno: 22. julij 2008, 20:57
Problem v meni je, ker sem ocitno zelo trmasta. Brez problema ustvarim nekaj groznega, potem pa me noben ziv bog ne more prepricati, da je nasprotno. Ponavadi so stvari minile hitro, tole pa traja ze eno leto, zato sem toliko bolj zaskrbljena. Probala sem na tak nacin, da se prepustim toku, da ne nasprotujem paniki, vendar je mene dejansko strah, da se mi bo nevemkaj zgodilo, ce se prepustim, zato potem vedno nova nasprotujem.
Bi mi mogoce pomagala kasna bioenergija ali kaj podobnega?
Hvala lp
nataly:
se strinjam, samo problem je, ker takrat ko me "zagrabi" ne verjamem v nic, sem popolnoma razvrednotena, nihce mi ne more pomagati, ne verjamem, da mi kaj lahko pomaga, nobena stvar mi ne pomeni nic. In to je se najbolj grozno. Ce bi takrat lahko verjela, tako kot v normalnem stanju, bi bilo vse lazje.
LP
#11
Objavljeno: 23. julij 2008, 08:06
Nimas kej verjet - sam D I H A J.
kot pravi Nat - edina domaca naravna 'metoda', ki lhok nudi takojsen ucinek, je globoko dihanje.
Cimdaljsi in pocasnejsi izdih, globok vdih z vsemi pljuci, magar dvigni ramena, da se tja not 'zrak dobis'.
Picasso
#12
Objavljeno: 23. julij 2008, 11:17
Picasso
#13
Objavljeno: 23. julij 2008, 15:21
Problem v meni je, ker sem ocitno zelo trmasta. Brez problema ustvarim nekaj groznega, potem pa me noben ziv bog ne more prepricati, da je nasprotno.
Trma torej potemtakem ponos ? Trmasto se držiš svojega mnenje ideje iz x razlogov. To je lažni ponos, nezdrav, napačen. Je tvoj ščit pred spoznanjem, da mogoče pa nimaš prav. Strah pred mislijo, da bi zaradi napačnega mnenja bila slabša, manjvredna, da bi se mogoče celo zasovražila. Itak pa nismo vsi popolni pač pa nepopolni. Gledanje na druge kot bolj popolne ljudi je napačno in idejno zgrešeno, ker se v globinah posameznika najdemo vsi. Zato pa so zidovi tako popularni.
Skratka, poizkusi prisluhnit človeku do katerega mnenja si v odnosu trmasta.
Zej panika. Hmm. Dihanje itak. To ti bo definitivno pomagalo, ker si ti enostavno ne vzameš čas. Za paniko je namreč značilno kot si sama povedala strah, da ti ne bo uspelo. Še bolj pomemben faktor od tega pa je način kako se lotiš problema. Oseba v stanju panike namreč poizkuša večje število rešitev ali obnašanj v krajšem času katero bi ji omogočilo beg ali preprečitev manifestacije grožnje. Tko kot, da bi se ful na hitro učila iskanja rešitve : probam - ne pali grem naprej in jovo na novo, probam - ne pali grem naprej itd. In ker noben takšen poizkus ni uspešen prihajaš do mišljenja, da rešitve ni kar samo potrjuje tvoj obstoječi strah in ga povečuje do napada panike.
Torej, če se najdeš v tej sliki potem sedaj vsaj lahko nekaj narediš znotraj svojega vzorčenja. Ker veš, da je panika posledica tvojega sunkovitega in naglega razmišljanja, vzorca ''iščem - ne najdem grem hitro naprej''. Sicer pa že to, da si odprla to temo kaže na začetek prekinitve delovanja v takšnem vzorčenju. Pa ne pozabit Dihat
P.S; Zej delo s čakrami, dihalne vaje, mentalna čiščenja. Vse ok in prav. Vendar pravijo, da temelj mora bit za takšne stvari. Jaz bi tud jadral pa jadrnice nimam, bi jo pa eno imel sam ne tisto iz trgovine
#14
Objavljeno: 23. julij 2008, 20:21
Tole pa si se res kar malo grobo zarekel o sebi. Prakticno ze stojim na tebi Sori ampak jaz sem to premagovala 3 leta. V tem casu nisem mogla tvorit normalnih stikov in si unicila najlepsi del mladosti, saj sem ga prezivela v prezivljanju prikrivanju te hude motnje. In na ta nacin bila z zelo malo tolazbe, ki bi me mogoce prej odresila. Pa ceprav tvegas , da te ne spostujejo vec, ces, glej bolnika. Pustimo to.
Pomagal pa mi je med drugim kisov obkladek. Naj se slisi še tako tumpasto Vem le to, da povzroca prekrvavitev, da kisik, o katerem ti govoris, lazje stece, vem tudi, da zmanjsuje blokade na auri, zboljsa pretocnost. Drugega ne rabim vedet.
Tega kisovega obkladka cez cel hrbet (posebno pomemben je tilnik!) sem se posluzila v samem panicnem napadu, da je prej minil ali da se ni tako poglobil. In ce sem kam sla, pred tem, da sem si zažihrala neko svežost, ali kaj.
Milena Plut Podvršič pa je pravila, da gre za energijo strahu, ki se nalaga v ledvicah in nato skodi celemu telesu in psihi in da gre za slabo delovanje in slabo pretocnost meridiana mehurja in meridiana ledvic in da bi bilo treba z vajami in nekimi aku masazami ali kaj izboljsat pretocnost teh meridianov (masiranje - krozno ob hrbtenici) in da bi se naj tole odprlo in slo ven.
Če ti bo nekdo stalno stresal gnoj na dvorišče, lahko za njim venomer pospravljaš, al pa poiščeš način, s katerimpreprečiš, da bo to počel. Če ne znaš poskrbeti za to, da je "kdo doma" (glej moj prejšnji post), situacije z delom na ledvicah in ledvičnem meridianu zagotovo ne boš rešil. Isti đavo je s kisovimi oblkadki. Sicer pa se napad panike ravije tako hitro, da komentarja, da ga lahko zaustaviš tako, da si daš hitr na grbo kisove obkladke, preprosto ne kupim.
Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!
#15
Objavljeno: 24. julij 2008, 08:29
Skratka v smislu odtegnitve pozornosti iz objekta panike, sprostitve, preusmeritve misli itd. Tale kisov obkladek verjetno deluje v kolikor mu daš možnost. O realnih učinkih na telo pa nebi vedel.
#16
Objavljeno: 24. julij 2008, 08:49
#17
Objavljeno: 24. julij 2008, 13:16
auuuuuuuuuuuuuu
#18
Objavljeno: 24. julij 2008, 18:33
ja dihanje je najboljši nasvet,sicer lahko vadi dihanje,oziroma opazovanje dihanja ves čas,tudi ko ni panike.Glede panike,naj opazuje,samo opazuje.Ko se dogaja,naj se ne vmeša vanjo,naj opazuje dihanje,niti spreminjat ga ni ok,samo opazovat,ker prej ali slej mine,če se ne vmešava v tok dogajanj v njej.Vseeno je kaki vzrok je,bistveno je,da tak dogodek sprejme v sebi in se vanj ne vmašava.Naj proba opazit kje se tole dogaja,potem pa,ko je ok,naj gre zavestno v tak prostor in naj se pripravi za vstop vanj,sproščena,mirna,dihanje gor dol,....Panika je samo igra uma,nič drugega kot samo to.No ja v ozadju je marsikaj,od čustev,do bla bla bla,...saj je vseeno.Svetujem,da živi zdaj in tu,popolnoma v sedanjosti.Vsakršna misel se pajavi,naj jo zazna in smao opazi,potem pa dalje.
To je to.
Srečno!!!Aha pa kake vaje bi blo fajn delat!
#19
Objavljeno: 24. julij 2008, 21:22
avtogeni trening....
vse bo ok.
(ok... s moken()
#20
Objavljeno: 25. julij 2008, 07:14
Zdaj kaj natančno se v telesu dogaja mi total ušlo iz spomina - ziher bo kdo tule gor bolje vedel.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#21
Objavljeno: 25. julij 2008, 08:10
Aha -sem se spomnila. Dihanje v papirnato vrečko. Papirnato vrečko napopaš na faco in vdihuješ in izdihuješ dokler napad panike ne pojenja. Napadi tudi hitreje pojenjajo.
Zdaj kaj natančno se v telesu dogaja mi total ušlo iz spomina - ziher bo kdo tule gor bolje vedel.
ja res, to veliko vidiš v ameriških filmih
#22
Objavljeno: 25. julij 2008, 09:07
Sama sem pa brala nekaj enkrat o tem.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#23
Objavljeno: 25. julij 2008, 10:34
to bi bilo pri meni malo tezje, kdaj pa kdaj (sploh prvic) pri meni napad panike traja lahko tud po en teden, skupaj s tesnobo in grozo bla bla... Tko da ce bom en teden u vrecko dihala....
Lp
#24
Objavljeno: 25. julij 2008, 15:45
Mogoče pograbiš tole vrečko, ko pač začutiš, da se te tole loteva - verjetno je kakšna teža v udih, stoprocentno bolj plitvo dihaš, vidno polje mislim, da se zmanjša.
Lahko pač poskusiš - preživela boš ziher. Mogoče se celo postopoma prično napadi krajšati.
Sama sem pač vedno za šok terapije - in mogoče bi ozavestila tisto česar se bojiš in se soočila s strahom.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#25
Objavljeno: 29. julij 2008, 11:43
Sama sem pač vedno za šok terapije - in mogoče bi ozavestila tisto česar se bojiš in se soočila s strahom.
lahko prosim malo podrobneje razlozis?
hvala
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0