Ce imamo svobodo...
#1
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
#2
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
jana
#3
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
Dobrodošla!!!
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
Picasso
#4
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
pokowc
#5
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
Mogoče pa kje obstajajo kakšne razširjene familije v tem smislu, ne vem?
andrej
#6
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
quote:
predstavljajmo si, da imamo toliko zeljeno svobodo v odnosih...tudi spolno gibanje nima omejitev...ali posledično ni nič narobe z tem, da imata potem partnerja potomce z dugimi osebami?Ali se vam zdi to izraz svobode?Ali je potrebno pri teh odnosih paziti-se zaščititi pred tem pojavom?Kaj je po vašem mnenju najbolje....
Osebno se mi to ne zdi izraz svobode,morda kvečjemu povečana produkcija testosterona,... in kot je rekel Andrej:z otroci se ne zaj......,nije to žvaka.
#7
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
#8
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
Osebno mislim, da je zaščita prepotrebna, še posebej na začetku, ker konec koncev živimo v svetu, ki ni naklonjen takemu načinu življenja. Pri tem ima sama zanositev še najmanj opraviti s stvarjo ampak se brez ustrezne zaščite da prenašati marsikaj, tudi take bolezni, ki imajo zelo dolge inkubacijske dobe in po nekaj letih sploh ne boš vedela od kod si zadevo pravzaprav staknila.
Kolikor razumem žensko naravo si vsaka po določenem času zaželi otroka s človekom, ki ga ljubi. Pri monoganmih razmerjih je stvar jasna.... dva se dogovorita in se skupaj odločita.
Pri poligamnih razmerjih pa je p......! Menim, da je še najslabša KU-KU metoda, pri kateri tisti pr(a)vi partner ne ve, ali je otrok njegov ali ne.
Če se več ljudi medsebojno ljubi, se mi zdi prav, da se v naprej pogovorijo o teh zadevah, ker z otroci in njihovimi čustvi ter vzgojo pa ni več heca. Zakaj v naprej? Ker ženske potem, ko zanosite niste več racionalne v takih razmišljanjih, saj vas preplavijo hormoni in materinski nagon.
Prav tako nisem za to, da bi se otoci delali kar vsevprek, pa čeprav iz ljubezni, ker je danes treba pomisliti tudi na to, da je imeti otroka pravzaprav zelo drago in predvsem odgovorno, ter da otrok tudi če je plod ljubezni še ne bo živel od zraka!
Pač ne zivimo več v časih, ko smo bili še lovci in nabiralke, ter smo živeli po votlinah.
Zaščita obvezna!
#9
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
Tudi jaz sem takega mnenja, da je -jasno- v takih primerih pa sploh - potrebna zaščita.
Sama ŽIVLJENJA ne jemljem tako zlahka, da bi neodgovorno spravljala na svet.
Res je, da je nekako v "ženski naravi" težnja in želja po biti mama - in tudi sama sem se prepričala v to, čeprav se nikoli nisem imela za posebno materinski tip človeka.
ZELO pomembno je, kaj delamo, ko so v naša življenja prepletena tudi življenja drugih, še posebej, če gre za otroke (...ranljivejše/slabotnejše).
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso
Picasso
#10
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
Zanima me le, ali je dopustno to v odnosu, kjer ni nič hudega, če si pač partner zaželi odnosa z drugo osebo, nekaj čuti do tiste osebe in tako dalje…morda se zgodi, da ima potem partner rad dva enako…ne vem…ali je to izraz svobodnega? Ali se pri tem morda zatakne in iz našega tako svobodnega odnosa med dvema ali štirimi dobimo nov vpogled, novo omejitev, ki bi jo bilo treba preseči? Ali ni to povsem naravno, da se pač zgodi, da ima človek več potomcev z različnimi partnerji.?Upam, da ne bom napačno razumljena, samo res bi rada malo podebatirala na to temo, ker nikjer nisem zasledila kaj več o tem, me pa zanima.Zzaenkrat niti pod razno sama ne razmišljam da bi šla v kaj takega….brez strahu !Nič takega nimam v planu, kar bi spremenilo naše mirno enolično življenje v tej prelepi deželi kjer se nahajamo.Še vedno ostaja vse pod kontrolo!čao*
jana
#11
Objavljeno: 25. julij 2002, 01:00
quote:
predstavljajmo si, da imamo toliko zeljeno svobodo v odnosih...tudi spolno gibanje nima omejitev...ali posledično ni nič narobe z tem, da imata potem partnerja potomce z dugimi osebami?Ali se vam zdi to izraz svobode?Ali je potrebno pri teh odnosih paziti-se zaščititi pred tem pojavom?Kaj je po vašem mnenju najbolje....
zanimiva tema :| ... meni
ja, najprej sem se spomnil na vest,
vest, ki bi morda lahko vspodbujala odgovornost do rojenih otrok?!
nekako se strinjam, da bi biv omenjen odnos-i svoboda; toda
zaradi odgovornosti bi se vprasal kaj bi bilo z rojenimi otroci?
'ce bi' ziveli na kaksnen otoku, kjer bi zdreves pobirali sadeze
in 'poceli kar se nam zljubi' bi omenjeno morda celo ustrezalo,
kakor verjetno se dogaja ponekod po svetu.
v tem svetu, nasem okolju, pa bi verjetno ravnal drugace kakor
navajas?! svoboda! verjetno zaznamo obcutek, ce kaj lahko
storimo, oz. cesar ne; torej v primeru pomembnih situacij (pa
ceprav nam morda v dolocenem trenutku ne izgledajo), morda
vsi dobimo informacijo-(intuicija), ce nekaj sprovedemo ali ne;
zatorej, ce so okoliscine podane za doloceno osebo, njegov
razvoj v navedenem primeru, lahko tista oseba omenjeno sprovede??
kar pa ni morda vsklajeno skom drugim ane
torej menim, da zadeva ni kakor nek ritualni praznik, brez
zavesti posameznika v vedenju 'zakaj', temvec, ce se zavedamo,
kaj pocnemo z navedenim postane zadeva morda posamezniku primerna.
uf... ma kako pa cem zdej to drugac povedat ...
ma kaj jas vem, ce si en clovk, k itak pritegne ksebi mnozice,
bo itak pritegnil tudi tiste, ki bodo za otroke skrebeli...
ce pa zacnem razmisljati z vidika vzgoje posameznega bitjeca,
pa pridejo na plano mnoge tiste besede o nujnosti prisotnosti obeh
starsev, bla bla bla... vse je res! toda res za dolocene posameznike
in ne za vse, pomoje.
ce nam nekaj trobi v glavo, da storimo, pa ceprav celi svet nam pravi,
da je napak, je lahko preiskusnja nase predanosti, menda; zatorej
kadar se postavljamo v pravila, norme, okvire, je verjetno primerno,
da pogledamo iza njih?? ane? torej, ce o necem razmisljamo, se morda
vprasamo zakaj o tistem razmisljamo, zakj se ustavljamo v doloceni
temi? iz kje izhaja ideja, pobuda, da nekaj zelimo, etc..?
Vcasih je morda vredu, da 0 ne razmisljamo, le storimo, storimo iz
nagiba! ker nam 'nekaj' tako veli. ker vcasih pa se je vklopilo
razmisljanje, pa 0 ni bilo storjeno, ali bilo storjeno drugace kakor
'naj bi bilo'. priceli so vklapljati razmisljanje, vklopiv se
je strah, vzorci, blokade... in na koncu 0 od vsega ali celo stala.
ja. vcasih pa ne
kaksen astrolog bi morda rekev, da imas kaj v vodnarju nekje... hehe,
kar te poriva v skupnost, 'alternativne' oblike zivljenja, v
skupnostih, eko-villages, ... kaj pa vem...
morda z razmisljanjem, iskanjem o zadevi prids do nekega spoznanja,
ki te popolje do povsem necesa drugega? ob tem spoznas sebe, uvidis
in zacnes pomagati otrokom tretjega sveta... pomoje najbolje ves ti.
in ker morda nekaj slutis, ves, ali hoces zvedeti, isces, sprasujes.
in ce bom se malo pisav bom se bolj zakomplicirav :/
#12
Objavljeno: 26. julij 2002, 01:00
V temi zvestoba sem se spraševal kje je meja, za nekoga je že narobe, če se partner samo pogovarja z nekom drugim. No, moja meja je pa tule, pri otrocih se pa ne bi hecal.
Je pa še nekaj drugega res, tudi tole mejo ne bi zabetoniral. Še dobro se spomnim, kosva z sedaj ženo hodila eno leto je ona šla na nek seminar v Grčijo, in nazaj je prišla z enim spominom na nekega moškega, in polna je bila besed o njem. Na koncu jo je še obiskal, celo z Dunaja je prišel. Takrat sem kar norel. Danes pa se temu smejim, in na srečo so se mi te meje pomaknile močno navzgor, zato nikoli ničesar ne zabetoniram, kaj vem kaj me še prime.
andrej
#13
Objavljeno: 26. julij 2002, 01:00
Ni pa to noben problem pri ljudstvih (plemenih), kjer so otroci plemensko bogastvo in so v vzgojo in odgovornost zanje vkljuceni vsi.
#14
Objavljeno: 26. julij 2002, 01:00
#15
Objavljeno: 26. julij 2002, 01:00
naravna ali umetna, še vedno mislim, da je to privilegij sodobne družbe!
#16
Objavljeno: 27. julij 2002, 01:00
Kljuka
#17
Objavljeno: 29. julij 2002, 01:00
Tako si tudi verjetno pripravljen na morebitne posledice, ki jih takšno razmerje lahko prinese.
Je pa absolutno zašcita na prvem mestu.!
#18
Objavljeno: 6. avgust 2002, 01:00
KL
#19
Objavljeno: 6. avgust 2002, 01:00
Ja, če se spustiš v intimen odnos, človeka spustiš k sebi. Ni nujni da vedno, z vso odgovornostjo. Pri otrocih je stvar res polemična. Če veš s katerim partnerjem, kaj če ne veš? Čeprav bi to v javnosti dvignilo veliko prahu, pa je koneckoncev to tudi stvar posameznih udeležencev. V moji okolici je doživel ogorčenje par, ki je varal svoja partnerja, brata in sestro. Se pravi brat je poročen z ženo, sestra z možem. In ta dva partnerja, sta sedaj skupaj. Sestra in brat pa sama. Otroci, bratranci in sestrične pa malo tu, malo tam.
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#20
Objavljeno: 9. avgust 2002, 01:00
sem zlo previden.
nevem.
morda hočem imet nekaj kar je samo moje moje .
posejati seme je lahko, ampak tisto kar raste je treba sprejeti odgovorno. tukaj se moje razmišljanje zaostri.
pokowc
#21
Objavljeno: 9. avgust 2002, 01:00
Katerakoli odločitev v (danem) trenutku je "pravilna"... Izhodiščna točka.
V sebi preseči omejitev in reči, da to sprejemaš, da s tem ni nič "narobe" - preseči ego. Odločiš se potem še vedno (lahko) po zdravi pameti. Pomisliš na posledice, ki jih bodo čutili otroci. To se mi zdi skoraj ključno. Nenavsezadnje je s tem nekako zaznamovano tudi njihovo Življenje, ne le naše.
Približno, okvirno,... tu nekje sem.
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#22
Objavljeno: 25. julij 2003, 09:19
Kar se tiče pa otrok, se mi pa zdi, da je to velika odgovornost vsakogar, ki jih ima, da mu v bistvu pripravi popotnico za življenje in naj bi otroku nudil neko varnost, stabilnost in zatočišče v vseh razmerah in ne vem, koliko bi tak malce nenavaden način partnerstva nudil take možnosti.
Mislim, da ima vsak pravico delati kar želi in biti s komer želi, da pa imajo vsi otroci pravico do sreče in ker je sami v rosni mladosti ne znajo poiskati smo mi odgovorni zanje in jim jo mi nuditi.
#23
Objavljeno: 25. julij 2003, 09:24
Kako me razveseli, ko kateri novejsi clan poda odgovor na ze obstojeco temo!
Prav razveselim se. Resnicno.
... seveda, Janja - Lev je navadno tak... ali bolje - tipicen Lev je taksenle...
Picasso
#24
Objavljeno: 25. julij 2003, 09:32
Mene ne bi skrbelo, če bi imel moj partner dve, da mi naju imel enako rad, ampak, da bi njo imel raje od mene, ker pol se lahko hitro ukine ta svobodomiselnost.
Drugače sem jaz, za zvestobo. Če pa imaš že željo, k drugemu v zelje skakat, pa delaj to s kondomomo.
#25
Objavljeno: 26. julij 2003, 23:45
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0