Film se je začel že pred pol ure. Vi se pa že pritožujete sami v sebi, kako butasto ste zapravili denar za vstopnico. Liki v filmu nimajo globine. Vse deluje tko nekam umetno. Sporočilna vrednost filma, motivacija, karakterji igralcev, vas spominjajo na filme, k jih niste gledali že od štirinajstega leta naprej.
Eno uro kasneje še vedno sedite v kinodvorani. Film je še vedno isto sranje. A naenkrat ugotovite, da se je od nekod prikradla ena drobcena solzica v kotiček očesa. Fuck stari, kva dogaja? Po eni strani vam je nerodno. Kaj bi se zgodilo, če bi drugi zvedeli, da se vas je tak butast film dotaknu, da vas je ganu. Zgodilo se je to, da ste prestopili prag sedme astrološke hiše, hiše partnerstva. Za sabo ste naenkrat pustili predsodke, rigidnost, ponos, ego. Prešli ste mejo, za katero niste mislili da jo boste in naenkrat ste začutili v srcu tragedijo filmskih karakterjev. In kljub temu, da je film še vedno butast, ste se identificirali s tistimi liki. In identifikacija je bistvena v tej hiši. Ona nam omogoča, da z uspehom upravljamo s sedmo hišo.
Identifikacija. Postaviti se na mesto druge osebe. To je temeljni kamen vse dramske umetnosti. Filmov, romanov, gledališča, celo pesmi. In je tut seveda baza, za vsak bližnji odnos. Če umetnostni duh ne uspe vzpostaviti to osnovo enakosti, kjer je JST enako TI, se nas nobena zgodba nikoli ne bo dotaknila, niti katerokoli človeško bitje.
A vzpostavljanje te enakosti je lahko težko. Drugi niso mi. Oni so različni. Tujci. Tko ku u filmu, njihove motivacije in njihove vrednosti se bijejo z našimi. Da se bi uspeli z njimi identificirati, da bi jih vzljubili, moramo začasno odmisliti naš point of view. Naš nrav, našo čud (kje sm dubu te besede?) moramo odložit na stran. Začeti moramo gledat na življenje z njihovimi očmi. To je pa nevaren proces. Če ga ne uspemo izvest do konca, ne bomo uspeli ustvarit nobeno trajno intimno zvezo. Lahko se poročimo. Lahko mamo prijatelje. A izolacija je popolna in v trenutku soočanja z resnico priznamo sami sebi. Naš svet je izpolnjen s tujci.
Če pa uspemo preit meje lastne osebnosti, naš čaka naslednja nevarnost. Lahko se zgodi, da te meje nikoli več ne najdemo. Lahko se zgubimo v partnerstvu, tolk smo lahko pod njegovim vplivom, da izgubimo sledove lastne identitete. Postanemo senca ki jo projicira druga oseba. In se kot pijavka držimo te osebe, kot da je naša celotna bit od nje odvisna, polni obupa in strahov.
Uspešno obvladovanje sedme hiše zahteva eno veliko vrlino. Sposobnost, da se občuti enakost s partnerjem. Nihče ni za krmilom vs čas, nihče ni šef. Medsebojna odvisnost obstaja, ja, a je dvosmerna cesta. Enakost tu pomeni medsebojno odvisnost. V igri je tut ideja, da partnerstvo nima omejenega roka. Ceremonija same poroke celo izziva to idejo s stavkom : dokler naju smrt ne loči.
A ni potrebno it tako daleč, da bi se uspešno obvladovalo sedmo hišo. Tisto kar je nujno, je, da se človek obveže drugi osebi. Intimna zveza se ne more bazirati na udobnosti, na zgolj mesenih užitkih naprimer. Mora obstajat prepričanje, da tut če se okoliščine radikalno spremenijo, partnerstvo samo po sebi ne bo ogroženo. Zakaj? Zato ker se partnerstvo tut začelo ni zaradi okoliščin. Njen temelj, njen začetek je v bistvu samega bitja vsakega od partnerjev. Ljubezni enega do drugega.
Na koncu, in to je tisto najtežje, mora obstajat občutek, da je nek poseben odnost tisti, ki ju povezuje. Odnos, ki je unikaten, ki je samo njun. Dotik magije. Oki, lahk rečemo tut romantika. Psihološka simetrija. Lahk govorite o karmi, usodi, božji volji.....Krišni .... Besede niso važne. Brez teh mističnih ognjemetov, zidov ega in straha nikoli ne bi preskočili, da bi uspeli vstopit v hišo partnerstva. Kaj šele, da bi hodili po nje hodnikih.
Tudi ko so vsi trije pogoji izpolnjeni, je pot do te hiše zelo strma. Planeti ki so v tej hiši in znamenja v katerih hiša je, nas vodijo. Oni opisujejo tip osebe, s katero mamo največ šans, da uspemo na naši poti skozi življenje. Oni tut označujejo, katere črte našega karakterja se morajo na tej poti spremenit, če hočemo vedet, kaj počet z ljubljeno osebo, ko jo enkrat srečamo. Ko zaživimo bistvo Oriona.