Jaz imam podoben problem, zaradi službe ter male dece nimam časa niti za ženo, kaj šele de b se ukvarjal brez slabe vesti s športom ki ga obožujem.
pri meni gre za to, da delam skozi ali popoldan ali nočno, popoldan se dogaja čisto vse kar se lahk na področju ponudbe treningov ki mene zanimajo, pa tudi taki ki me ne se dogajajo v glavnem med 17h in 22 h.. Treningi so v celoti prilagojeni zaposlenim s fiksno jutranjo službo.. Nihče se ni spomnil da bi recimo imel treninge tudi zjutraj... marsikdo bi prišel, saj je danes vedno več služb dvo ali troizmenskih, pa niso samo butci tm zaposleni.
Zdaj ko je starejša že v vrtcu, mama pa še na porodniškem si privoščim fitness zjutraj, že novembra bo mama v službi tamlajša pa še ne v vrtcu in bo tudi to padlo v vodo
Ena zelo super stvar je Kettlebell, ruske uteži, s katerimi res izvajaš optimalno anaerobno-aerobno vadbo in kar je najvažneje zlahka vadiš tudi doma, saj ne zahtevajo veliko prostora..
Ena varianta je tudi tek, vendar se vsaj jaz osebno vedno težje spravljam v temu. Fajn bi bilo 30 minut teka na dan , toda jaz nimam mere ko grem laufam in se iztrošim in pol ne grem več ..
Sam ko tko razmišljam sej skoz neki telovadim s frocovjem v rokah
Ej ,Porny in ostali moški...to je problem nas vseh , ki smo se radi in na veliko ukvarjali s športom...potem pa smo spremenili stil življenja...
Mislim družina in otroci, služba....to čisto spremeni način gibanja in tok energije ...
Se strinjam s teboj ....Problem je čas....
Dodala pa bi , da je problem tudi v usklajevanju in organizaciji, ter vseh ostalih uvidov, ki imajo opraviti z nadaljevanjem kvalitetnega odnosa med partnerjema in družino...
Bom razložila kar na svojem primeru....
Sem bila kot mlado dekle stalno v gibanju...Nikoli nisem bila doma (razen , ko sem spala ) ...8h. Zmaraj sem se ukvarjala s kakšnim športom...in tukaj se sploh nisem razlikovala niti po rezultatih od kakšnega moškega...
Tudi z mojim nekdanjim partnerjem, ki je oče najinega otroka...sva še pred tem , ko sva bila nekaj let fant in punca skoraj vse počela skupaj...V bistvu je bilo tako, da sva šla v prostem času skupaj prelaufat 1o-15km...skoraj vsak drug dan...potem pa sem še kakšne dve uri na dan intenzivno igrala ali košarko, ali odbojko, divji badbinton, ping-pong....ali že kaj...
V bistvu, ko potrebuješ kot karakter toliko gibanja ... te sprehod z družino, ali občasno trimčkanje ne more zadovoljiti....
Enostavno ni isto, če samo nekaj vaj narediš sproti in vmes in skupaj z nekom, ki ne dosega tvojega tempa...ki ga pa ti kot takšen moraš uresničiti...če ne ti forma začne padati...
Meni na kraj pameti prej ni prišlo, da bi me kaj na svetu lahko ustavilo, odvrnilo od tega....Sem mislila , da bom še po 60.-tem letu delala premete, pa špage, pa mostove in tekla svoj protokol...
Z rojstvom otroka pa se je vse spremenilo...Zaradi bolezni sem bila eno leto v iber v bolnici,...za finiš je bil otrok še operiran in tudi kasneje so bili ves čas zapleti zaradi zdravja...zaradi česar sem bila primorana čisto spremeniti stil življenja...
Poznam ta težak občutek, ko si razpet med odgovornostjo do drugih in med tem... kar rabiš zase...Enostavno rečeno...pa kar koli narediš veš, da več to nisi, nisi ti...in da zaradi nekakšnih zunanjih vzrokov to več ne moreš biti...pa čeprav si to še zmeraj srčno želiš...
Tudi nasvet, da se vse da nekako spremeniti in preobraziti še danes zame ni čisto taprav...Ker sem po svoji duši realist...mi je težko reči, da sem se zadovoljila samo s sprehodki ali pa če sem doma plesala kakšno urco, ali pa če sem sem pa tja na teden ulovila kaj zraka zase...
Ker, če je organizem navajen športno in krepko gibat...je to sicer boljše kot nič...ni pa tisto pravo in zadosti zate, da bi bil izpolnjen srečen , zadovoljen,..v formi...spucan.
To je nekaj za silo...toliko, da preživiš...
Ampak vedno rečemo, da družina in nihče od partnerjev ne bi smelo spreminjati bistvo nekoga odznotraj...spremeniti tistega kar je njegova gonilna sila...
Kasneje , ko sva se s partnerjem ločila in sem delala analizo...sem ugotovila,...da moški znotraj tega veliko bolj zase poskrbijo in najdejo tisti čas, da se uresničijo...
Ko je bil otrok bolan sem bila vedno samo jaz na bolniški, vsa domača opravila so pripadala meni...in ker nisem mogla z bolnim otrokom kamerkoli sem si želela ... in nisem mogla imeti svoje ventile...je v bistvu počilo...Ker človek se lahko v marsičem prilagaja...ampak v tistem- kar pa je njegova gonilna sila bivanja...pa ne gre...Enkrat se konča, eksplodira.
Včasih sem imela občutek, da bi najraje stene podrla in stekla na zrak, v naravo...v svobodo...takšno kot jo rabim... Pa je prišel partner iz službe in se samo preoblekel ...pa najavil, da gre tečt v gozd,ker je ves dan delal in se mora relaksirat....
Kaj sem hotela v bistvu povedat?...
Da je to specifičen problem kako uskladiti preostali čas , da bo za vse ok....To je glavno bingo vprašanje v tem problemu...
Najprej- partnerja se morata dobro spoznati in razumeti v svojih potrebah...
Nekatere lahko uskladita skupaj,...če pa je razlika v načinu sproščanja...pa morata razumno organizirati čas tako, da imata vsak svoj ventil...Če žena ve , da je dedec divji športnik in nujno rabi gibanje ...se bo morala s tem sprijazniti, da bo tako kot je že Silvija povedala ...tudi sam odtekel tisti svoj tempo ...in da ga v tem ne sme ustavljati...Ampak tudi mož se potem mora zavedati, da ima žena mogoče iste potrebe ...ali pa kakšne drugačne vrste...in mora iz svoje strani organizirati to svobodo namenjeno njej..
Zato je najboljše, da se o tem odkrito pogovorita...(tako kot pri financah)...kaj je za koga pomembno...in v čem kateri od njiju hoče čas zase...ter kako...brez zamer in zavor.
Pa organizirat še pomoč pri otrocih...Saj kdaj zvečer ali pa zjutraj- morda v času, ko poteka rekreacija lahko popazi otroke še kdo drug od sorodnikov ali prijateljev...
Ja, če pa je služba tak problem, da štopa celotni ustroj družine in kvaliteto bivanja....je pa potrebno razmišljati o spremembi...ker človek dolgoročno nezadovoljen in mrk ne more biti...se mu sigurno začne z leti poznati tudi pri slabem zdravju...
Vsi ostali nasveti...kako pa združiti čas , da je vsaj nekaj....se mi pa zdijo uredu in na mestu...