Uporabnik/ca sprašuje:
v Knjigi življenja – kje je bog ? Odnos človeka do ,,vesolja,, ima dva stebra – binarni kod 0 in 1. Torej ,,bog v meni,, ali ,,bog izven mene,,. Vse vere, metode, filozofije, tehnike.. so pač neskončen mix teh dveh stebrov...
Binarni kod, ki ga tukaj izpostavljaš se ne nanaša na polje božanskega, ampak se nanaša le na matrico pojavnega sveta iz katerega vprašuješ, ta definira tudi tvojo izkušanje sebe in tudi zaznavanje tega kar pojmuješ kot svet “izven” sebe.
Pojavni svet kot tak pa se lahko razumeva kot manifestacija božanskega, lahko se ga razumeva kot telo “Božanstva”, lahko se ga razumeva le kot eno plast božanstva ipd.. Božansko ozadje enostavno je! In zato ker je, ne more več biti, da ga ni, niti to nikdar ni bilo, torej niti nikdar ni bilo začetka tega – kar imenuješ z izrazom Bog.
In če božanske podlage sploh ne bi bilo, potem se tega vprašanja znotraj te matrice nihče ne bi mogel sploh vprašati, saj se ne moreš vprašati po nečem, kar ne obstaja. In tudi se nihče ničesar ne bi mogel spraševati, saj sploh ne bi bilo obstoja.
Zato; 0 in 1 obstaja le v tej eni pojavni formi vesolja; in lahko pomeni več vidikov:
0 izklop, 1 vklop
0 jin, 1 jang
0 tema, 1 luč
0 pojavnost se izrazi/izraža skozi energijo, 1 (ta ista) pojavnost se izraža v obliki materije
In vprašanje o božanskem, je izven teh dveh oblik pojavnosti, kar pomeni, da če se pojavnost nahaja na 0 ali na 1, da nobena skrajnost pojavnega sveta, ne definira božanskega, niti stanje 0 ali 1 ne določa, da njegova prisotnost enkrat je, drugič je ni. A spet v nadaljevanju, je božansko popolnoma del vsega pojavnega 0 in 1 in se ga ne da izločiti iz teh oblik in pojavov, saj se ga kot takega ne da zamejiti ali definirati v enem delu stvarstva in ga iz drugega izločiti.. In to velja tako za energije, materijo, temu kar eni rečejo “neživa” narava in tudi za bitja, ki jo naseljujejo..
To kar je tukaj opisano ni teorija ali simulacija, kaj bi Bog lahko bil ali kaj mogoče je; vse to so le različne perspektive na eno in isto stvar. In teh perspektiv je toliko, da bi jih preveč na enem mestu lahko povzročilo le zmedo in nepreglednost, zato je bolje hoditi po korakih, tako kot hodi narava, cikli, bitja, človek, in vse v tej verziji vesolja iz katerega sprašuješ..
Bog je v stvarstvu tako močno prisoten, da nekateri upravičeno trdijo, da ga ni. In tudi ta perspektiva je točna. Saj kar je vseprisotno, tega potem tudi ne moreš opaziti. In tukaj pride v ospredje praktičnost dualnosti; torej 0 in 1. Sedaj se pokaže namen, zakaj je izmed neštetih oblik pojavnosti, bila ustvarjena tudi ta realnost – dualnost. Saj luči ne moreš opaziti brez prisotnosti teme in podobno je z vsemi ostalimi božanskimi koncepti, ki se nahajajo v realnosti, ki se ji reče dvojnost.
In ker tukaj v fizični realnosti ljudje vbistvu ves čas le spoznavajo to božansko, je seveda to edini prostor, kjer to lahko tudi storijo, saj le v realnosti, kjer obstaja “ločenost” od nečesa, lahko tudi spoznavaš nekaj kar je, zato ker tukaj v tej realnosti, obstaja tudi prostor, kjer tega ni..
In to je vbistvu simulacija, ki je bila ustvarjena, da se lahko vse to nauči, še boljši izraz, da se lahko pridobi izkušnjo tega. Vsaka pridobljena izkušnja namreč, je izkušnja, ki jo imaš za vedno. A ljudje, ki iščejo Boga, se ponavadi omejijo le na en njegov vidik/izraznost, torej na vidik, ki je ustvaril (oziroma pravkar ustvarja) to pojavno realnost. Realnost kjer potem sam sebe “spoznava”, izkuša, skozi neskončne kvalitete , vidike, oblike, pojavnosti Samega Sebe; ter čez neskončne interakcije teh različnih kvalitet ene z drugo, torej interakcije med njimi samimi (s Samim Sabo). A te interakcije niso potrebne samo zaradi izkušnje, pogoji za njih so ustvarjeni tudi zaradi tega, da lahko različne kvalitete vzpodbudijo druga v drugi izraznost, ki sama po sebi ne bi nikdar nastala, toraj so oblike pojavnosti tudi vzrok nadaljne kreacije, evolucije itd, ki smo ji priča v tej realnosti.. Podobno lahko kot dokaz temu, opazujemo človeštvo; mikro/makro zrcaljenje namreč vedno poteka; in kjerkoli je naseljeno veliko število ljudi na majhnem področju, se evolucija pospeši, saj trenje, trki posameznih kvalitet z drugimi kvalitetami povzročajo evolucijo, napredek, spremembo, kreativnost, potrebo po izražanju, podobno je tudi v svetu atomov in molekul; v svetu planetov; osončij; galaksij..
Zgornje vprašanje kot je zastavljeno, prihaja iz sveta dualnosti in tam v tej dualnosti res nima dokončnega odgovora.. Tam je res, da Bog nekje je, drugje ga spet ni, tudi ljubezen enčas obstaja, nato ta spet izgine ipd.. Zato vprašanja tega tipa izražajo namen duše, ki želi posegati/poseči po Enosti in odgovor je zato tudi posledično iz tega polja.