Unis, Ruby in ostale kuharce, ravno pripravljam tekst za zloženko o pripravi hrane, imaš kakšno boljšo idejo ali pripombo?
Ministrstvo za zdravje mi je dalo takšno nalogo
PRPIPRAVA HRANE
Živila za pripravo hrane po principu biodiete izbiramo kot običajno, le da jih za začetek količinsko kar razpolovimo. Ves postopek čiš-ččenja in ostalih opravil ostane nespremenjen, razen če želimo spremeniti kakšno navado, za katero smo ob prebiranju dobre kuharske knjige ugotovili, da ni najboljša. Sedaj je čas za vse spremembe, tudi za spremembo izbire živil, če se nam to zdi potrebno. Kakorkoli, pametno je, da izbiramo kvalitetna in sveža živila, če se le da. Strošek ne bo nič večji, saj bomo z novim načinom kuhanja porabili količinsko manj hrane. Edini strošek, ki bi se lahko povečal, je strošek za obnovo gar-derobe, toda tega ne smemo prištevati k prehrani. Tudi kuhanja, pečenja in cvrtja se lotimo na običajen način, le da ničesar ne solimo, niti pred, niti med termičnim ob-delovanjem. Tudi vseh začimb pred ali med kuhanjem ne dodajamo, za na konec pri-hranimo vsaj tiste najbolj aromatične in pi-kantne, ki jih bomo pozneje dodali istočasno z BIOCODE® soljo, pod 65°C. Najpogostejše take začimbe so poper, čili, olivno olje, limonin sok, listi peteršilja, vino itd. Sčasoma bomo sami ugotovili, katere začimbe za na konec nam najbolj teknejo, vsekakor pa v ta namen ne uporabljamo pasteriziranih ali kako drugače preko 65°C predhodno pregretih začimbnih pripravkov. Tudi če si sami pri-pravljamo začimbe za zimo, jih samo sili-rajmo z BIOCODE® soljo, to je enak postopek kot kisanje zelja in tudi ostalo zelenjavo, od paprike, kumaric, rdeče pese itd, si za zimo pripravimo na enak način. Seveda, kjer je potrebno, dodamo tudi kis ali olje. V starih kuharskih knjigah je takih receptov na pretek.
Tudi sardelice, ali druge primerne ribe, pa tudi salame in ostale mesne izdelke, če si jih sami pripravljamo, jih pripravljamo na surovo, pod 65°C. Posebej pozorni moramo biti pri prekajevanju, da temperatura dima in okolja nikoli ne preseže te temperature. Tudi zaseko pripravimo tako, da primerno slanino samo dobro posolimo, jo sušimo primeren čas na primerni temperaturi v ustreznem prostoru in po sušenju samo rahlo prekadimo, grobo zmeljemo, ali še bolje, ročno narežemo na majhne kockice in dobro pregnetemo. To je pomembno zato, da poškodujemo čim manj celic v tem smislu, da membrane popokajo in se celične in medcelične tekočine zlijejo že prej, ne šele med grizenjem v naših ustih. Enako je to pri uživanju sadja, če ga miksamo in pijemo, ne pa grizemo in jemo, dajemo preko jezika telesu nepopolno informacijo. Sicer pa to razliko čutimo že po okusu, enako kot čutimo razliko pri kuhanem mesu, ali je vrelo na maksimalni temperaturi in je zavrela tudi celična tekočina, se uparila in pretrgala membrano, ali se je kuhalo tako, da juha sploh ni brbotala in vrela in je meso ostalo sočno. Enako je na splošno pri vsaki termični obdelavi živil, predolgo kuhanje, pečenje in cvrtje na neprimerni temperaturi celice poškoduje, zato je najprimernejši način s stališča biodiete priprava hrane na kitajski način, v voku, na visokih temperaturah zelo kratek čas, kjer doseže temperatura površine živil temperaturo razpada C- vitamina, notranjost se pa ne pregreje preko 65°C. Seveda je pri tem pomembno, da uporabljamo olja, ki imajo vrelišče nad to temperaturo, recimo sezamovo je tako. Pa tudi pravilno pripravljena svinjska mast, ali v samemu sebi
kuhano maslo, imata tudi vrelišče nad to temperaturo in sta zato primernejša za pripravo nekaterih juh in omak od surovih olj. Morda se zdi paradoksalno, bolj kvalitetno je surovo olje, slabše je, ko ga skuhamo. Nikar ne pripravljajmo omak za špagete in rižote na veliko olivnega olja, ampak ga glavnino dodajmo špagetom in rižu, ki smo ju skuhali v neslani vodi, šele potem, ko ju odcedimo, posolimo in dodamo kakršnokoli že pravilno pripravljeno omako. Omake si pa pravilno pripravljamo tako, da na malo maščobe ali vode na hitro obdelamo kakšno zelenjavo, ribe, meso ali vse skupaj, odstavimo, zalijemo s koncentrirano BIOCODE® slanico, dodamo malo čilija, popra ali kakšno drugo začimbo, pretlačimo, da se malo zgosti, dolijemo nekaj surovega olivnega olja in če naj vleče omaka na rdeče, stisnemo z roko vanjo še surov paradižnik, in vse skupaj ponovno pretlačimo in premešamo. Enako je s kruhom, bolj polnozrnata je moka, slabši je s stališča biodiete kruh in če le moremo, si specimo neslan kruh iz najbolj navadne bele moke, ker takega v naših pekarnah žal še ni. Ni čudno, da je včasih veljal črn kruh za hrano siromakov, bel pa za hrano bogatašev, kajti res je črn težje prebavljiv zaradi visoke vsebnosti C vitamina v otrobih, ki se s pečenjem spremeni v konzervans, natrijev askorbat. Kar pa se vlaknin tiče, jih je pametneje uživati skozi surovo zelenjavo in sadje, kot preko pečenih otrobov, škrob pa preko testenin in krompirja, če si že kruha ne utegnemo sami pripravljati. Francozi in Italijani črnega kruha skoraj ne poznajo, jodirane soli pa tudi skorajda ne, bel neslan kruh pa imajo, špageti so pa večinoma beli.
Kaj pa beli sladkor, tudi ta je boljši, kot umetna sladila, ki dajejo organizmu napačno informacijo, da energija prihaja, slinavka brizgne v kri insulin in ker energije ni, sladkor v krvi pade, kar povzroči lakoto in moramo jesti, potem pa se ta ciklus ponavlja v nedogled. Toda, če tudi sladice s pravim sladkorjem osolimo z BIOCODE® soljo, bo informacija na jeziku pravilna in do namišljene lakote ne prihaja. Tudi pri pijačah je enako, umetno slajene dajejo napačno informacijo, tiste z resničnimi kalorijami pa bodo za svojo presnovo potrebovale tudi elektrolite, enako kot pečenka ali vege-tarijanski krompir. Torej, pivo in vino, tudi vodka, gredo k slanim jedem, k sladkim in močnatim pa slana limonada ali drugi osoljeni naravni sokovi, celo slana voda, ali kar morska bo komu tu in tam všeč. Tudi tistim, ki prisegajo na presno hrano in so na ta način najbolj radikalno pobegnili od običajne jedilne soli in si sol proizvajajo s sočenjem zelenjave, bo ščepec BIOCODE® soli lahko nadomestil manjkajoče elektrolite v prehrani. Biodieta je primerna tudi za vegetarijance, ki so ravno tako instiktivno pobegnili od dela običajne soli v mesni prehrani, kot presnojedci, se pa ne zavedajo, da so se na ta način tudi podsolili, se zato zredili in dodatno zboleli. Premalo slana hrana namreč redi in povzroča bolezni.
Torej, osnovni princip biodiete je v uživanju takšne hrane, ki v obroku vsebuje ravnotežno količino elektrolitov proti količini kalorij, to pa lahko dosežemo le na način, da začnemo poslušati sebe in svojo zdravo pamet, ne pa navodil in nasvetov, ki jih po navadi sploh ne razumemo, niti jih ne sprejema naše telo.